Roki za normalizacijo delovanja vse sistemov in popolni odpravi težav se oddaljujejo. Zakaj?
Jaz bi rekel, da je večina težav odpravljenih. Glede na izkušnje iz julija pa želimo vse tisto, kar še čaka, testirati, preden damo v produkcijo, če lahko temu tako rečem. Ne bi si želeli še enkrat dovoliti, da prihaja do izpadov, do netočnih stanj. Zato je danes prioriteta temeljito testiranje vseh preostalih programov, govorim predvsem o elektronskem bančništvu, o Kliku, o Teledomu. Da ne bi prihajalo do neljubih situacij tudi v bodoče. Prepričan sem, da bomo to v naslednjih tednih in v nekaj mesecih popolnoma rešili.
Je na teh področjih tudi še vedno največ težav?
Tu so največji izzivi, kako te stvari testirati. Mislim, da ostalo, kar se tiče računov, danes kar v redu funkcionira.
Kako pa je z odškodninskimi zahtevki? Menda ste jih do sedaj že nekaj dobili, nekatere pa tudi zavrnili kot neupravičene. Kakšna so merila upravičenosti zahtevka?
Predvsem je treba dokazati, da je bila škoda dejansko povzročena po krivdi banke. Teh odškodninskih zahtevkov je, po pravici povedano, zelo malo. Govorimo o mogoče ducatu zahtevkov, od katerih smo tri ali štiri že ugodno rešili, nekaj jih še preučujemo, nekaj pa smo jih tudi zavrnili. Tako, da tu ne gre za množičnost.
Nekaj pa jih verjetno še pričakujete?
Verjetno se jih bo nekaj še zgodilo in kdorkoli bo uspel dokazati krivdo banke, mu bo banka seveda vse povrnila.
Včeraj ste dejali, da komitenti ne izberejo banke glede na zadovoljstvo in nezadovoljstvo ampak glede na zaupanje. Dolgotrajno čakanje pred okenci, čakanje na izpiske oziroma številke, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem so razlog za nezadovoljstvo. Se vam ne zdi, da lahko omajajo tudi zaupanje?
Kar se vrst tiče, mislim, da je to zgodovina. Bo še nekaj dni, ko bomo imeli opraviti z večjim obiskom v bankah. Mislim pa, da tisto nezadovoljstvo, ki nam je bilo zelo neljubo in za katerega smo se opravičili, in se še enkrat opravičujem, je stvar preteklosti. Kar se tiče zaupanja, pa ljudje vidijo, da gre za veliko, varno, nekoliko konzervativno banko, ki je včasih počasna, vendar pa se iskreno trudi, da znova vzpostavi tisto zadovoljstvo, ki si ga stranke seveda želijo in so tudi upravičene, da ga dobijo.
O konkretni odgovornosti naj bi bilo več znanega po reviziji. Nekateri govorijo, da bodo tudi padale glave. Ali se vi osebno tudi čutite odgovorni?
Že julija sem izjavil, da kot predsednik uprave največje banke seveda nosim odgovornost za vse tisto, kar se dobrega ali slabega tej banki dogaja in v tem primeru je bilo to seveda slabo. Verjamem, da bo revizija, ki se začenja zdaj dala mnogo bolj uravnoteženo sliko o tem, kaj se je v informatiki dogajalo in se še dogaja v Novi ljubljanski banki, ter da bo nadzorni svet, potem, ko se bo seznanil s poročilom revizije, sprejel svoje odločitve.
Se pravi, da bo imel zadnjo besedo nadzorni svet?
Da, absolutno.
