Marjan Šarec zaprisegel kot deveti predsednik vlade

Dva meseca in pol po parlamentarnih volitvah je Slovenija po pričakovanjih končno dobila novega, že devetega predsednika vlade. To je postal Marjan Šarec, prvak LMŠ, ki so mu poslanci in poslanke na tajnem glasovanju zagotovili 55 glasov podpore, proti njegovi izvolitvi jih je glasovalo 31. Ob zaprisegi se je novoizvoljeni premier zahvalil za podporo tako tistim, ki so ga podprli, pa tudi tistim, ki ga niso. Obenem pa je obljubil, da bo deloval v dobro vseh, ne samo tistih, ki so ga podprli. "Vsak je lahko prepričan, da bom namenil vse svoje moči za to, da bo bolje vsem."  

O samem rezultatu glasovanja pa je dejal, da je prejel večjo podporo, kot je pričakoval. Zaradi napovedane podpore strank bodoče koalicijske peterice, stranke Levica in poslancev narodnih manjšin je bilo pričakovati 54 glasov podpore, kar pomeni, da je 55. glas prišel iz vrst opozicije. "Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej," je komentiral 'nepričakovani' glas. 

Urlep ne bo finančni minister, temveč koordinator med ministrstvi

Šarec je napovedal, da bodo v naslednjih dneh morali vložiti velike napore, da bi sestavili ministrsko ekipo, da bi ministri uspešno opravili zaslišanja pred matičnimi odbori in bodo lahko prisegli kot celotna vlada, ki bo vlada s polnimi pooblastili.

Poteka pogajanj se je dotaknil tudi v pogovoru za Studio ob 17h dotaknil. Konkretnih podrobnosti o kadrovskem razrezu novi predsednik vlade ni želel razkrivati, je pa dejal, da bo Vojmir Urlep, ki se ga je največkrat omenjalo kot novega finančnega ministra, njegova desna roka in bo prevzel vlogo koordinatorja med posameznimi ministrstvi.

V prihodnjih dneh bodo stopili v stik z ljudmi, ki bi prevzeli odgovornost in mesto ministra za zdravje, je napovedal. Verjame, da bodo našli človeka, ki bo ugriznil v to kislo jabolko, in dodal, da to ne bo nič prijetnega, ampak verjame v končni uspeh. Poudaril je, da je treba nujno določiti košarico storitev in odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zgolj sprememba zakona po Šarčevih besedah ni dovolj, veliko je dela tudi na področju menedžmenta.

Po izvolitvi čas za čestitke

Predsednik republike Borut Pahor je Šarcu v kratkem pogovoru zaželel uspešno delo v korist Slovenije in vseh prebivalcev ter se priporočil za dobro sodelovanje, so sporočili iz urada predsednika. 

Šarcu, ki je bil kot univerzitetni diplomirani igralec do leta 2010 širši javnosti znan predvsem kot komik in imitator, pa so prek Twitterja čestitali tudi nekdanji sodelavci iz Radia gaga.

Šarcu so čestitke poslali tudi evropski kolegi iz Bruslja. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob čestitki izrazil prepričanje, da bo Slovenija še naprej spodbujala sodelovanje in dialog v regiji in celi Evropi.

Dodal je, da mu želi še veliko uspeha v vodenju države in da se zanaša na njegovo podporo v upravljanju številnih izzivov, s katerimi se dandanes sooča Evropa, še piše v pismu, ki so ga objavili na spletni strani Evropskega sveta.

Čestitke je posredovala tudi britanska premierka Theresa May. Kot so sporočili iz Downing Streeta preko Twitterja, se veseli sodelovanja, medtem ko se še naprej krepijo odnosi med Veliko Britanijo in Slovenijo.

Šarec: Ne bojim se prevzeti odgovornosti

Kandidat za predsednika vlade je dopoldan v nagovoru poslancem poudaril, da je dejstvo, da danes stoji pred poslanci in poslankami posledica dolgih usklajevanj ter da v vsem tem času ni minil niti en dan brez aktivnosti. "Zavedam se, da so v tej državi mnogi, ki so prepričani, da bi vodili vlado bolje od mene, sam imam pa pogum in vztrajnost, ne bojim se prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi," je poudaril. 

Poleg tega je obljubil, da si bo prizadeval za dvig politične kulture v državi in ustvarjanje pozitivne družbene klime. Vsem tistim dvomljivcem, ki so v preteklih tednih glasno izražali skepso do manjšinske vlade, pa sporoča: "Vlada ne more biti stabilna ali nestabilna zaradi števila strank, temveč je stabilnost pogojena z ljudmi, ki imajo funkcije v vladi."  

Šarec je ocenil, da jih čaka veliko dela na vseh področjih. "Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal. Med prioritetami bodoče vlade bo urejanje področje zdravstva. "Ljudje pričakujejo ureditev razmer in skrajšanje čakalnih dob ter zavedanje, da je nekomu mar za njih," je dejal in dodal, da si vsak zasluži celostno obravnavo, ki bi jo sistem javnega zdravstva moral ponujati. Dejal je, da bo porabil vso energijo za sodelovanje na terenu za skupni cilj skrajševanja čakalnih vrst in lajšanje težav bolnikov.

Glede gospodarstva je izpostavil, da so potrebne nove visokotehnološke investicije, kjer bo izražena skrb za okolje in zdravje ljudi, hkrati pa pomenijo dodano vrednost. Ker je naše gospodarstvo izvozno naravnano, je treba biti pripravljen, ko pride do novega ohlajanja gospodarstva.

Dotaknil se je tudi javnega sektorja in poudaril, da gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, pač pa morata delati z roko v roko. Čeprav mnogi javni sektor omejujejo le na javno upravo, je to po njegovih besedah daleč od celote.

Kot večji izziv je navedel še zagotavljanje nacionalne varnosti v luči razmer v svetu. Dejal je, da je obrambno-varnostni sistem ključnega pomena za obstoj države, saj brez varnosti ni pogojev za nemoteno življenje in blaginjo naroda.

Pri tem je poudaril, da nikakor ne bo pristajal na prepire o tem, ali je pomembnejša vojska ali policija, saj sta obe strukturi življenjskega pomena za normalno delovanje države.

Po dobrih štirih urah razprav sledilo tajno glasovanje

Razprava o mandatarjskem kandidatu je trajala približno štiri ure. Sprva so svoja mnenja predstavile poslanske skupine, v nadaljevanju pa je predsednik državnega zbora Matej Tonin odprl razpravo posameznim poslancem in poslankam. Predstavitev stališč poslanskih skupin je potrdila podporo strank bodoče koalicije SD, SMC, DeSUS in SAB imenovanju Šarca za novega predsednika vlade, v SDS, NSi in SNS pa kandidature ne bodo podprli. 

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je spomnil, da so volitve prinesle kar devet strank v parlamentu, zaradi česar ni lahko sestavljati vlade. Znova je poudaril, da manjšinska vlada, ki je sicer novost v slovenskem političnem prostoru, ni nič dramatičnega. "Upamo si prevzeti odgovornost tudi takrat, ko je težko, ne le takrat, ko je lahko," pa je povedal o stranki SD.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je ugotavljal, da bo povezovanje šestih strank zahtevalo ogromno potrpežljivosti in iskanja konsenza. Ob tem je dodal, da "sklepanje dogovorov v politiki, ki želi delati v dobro vseh, ne škodi". Ena od pozitivnih izkušenj tega mandata bo po njegovih besedah ugotovitev, da znajo reševati težave tudi takrat, ko je politični prostor bolj heterogen. 

Podporo Šarčevi kandidaturi pa je napovedal tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Volivci so se večinsko izrekli sredinsko ali levo, res pa je, da zelo razkropljeno. Desno politiko so zavrnili, 52 glasov je pripadlo strankam sredine in Levici, je spomnil. "Levica bo kot opozicijski partner manjšinske vlade predvsem korektiv, ki bo vlado potiskal v levo," je napovedal. V Levici vedo, da bodo soočeni z vlado, ki ima veliko pomanjkljivosti, a se hkrati zavedajo, da je to vlada, ki je glede na trenutno situacijo edina možna. Kot je povedal, sta vsebinski sporazum in sporazum o sodelovanju dovolj za to, da so vzpostavili osnovne pogoje za sodelovanje s Šarčevo koalicijo. Levica bo slaba vest prihodnje koalicije, ki bo na prvo mesto postavljala blaginjo vseh. 

SDS: Legitimnost Šarčevega mandatarstva bo nizka

Danijel Krivec je v imenu poslancev SDS ugotavljal, da bo mandatarja in vlado podprla koalicija šestih strank, med katerimi nobena na minulih volitvah ni zmagala. Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev je bila namreč SDS. "Legitimnost takšnega mandatarstva bo nizka," so prepričani v SDS. "Sestavljanje vlade mimo zmagovalca volitev povečuje apatijo med volivci in znižuje zaupanje v demokracijo, zato bo v prihodnje nujna sprememba volilnega sistema," je dejal Krivec. V razpravi, ki je sledila predstavitvam stališč poslanskih skupin, pa SDS ni prijavila niti minute za razpravo svojih poslancev. 

Vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je v svoji predstavitvi stališč med drugim dejal, da bo vlado podprla koalicija strank, "ki ji pravimo najbolj pragmatično konformistična koalicija po osamosvojitvi". Po prepričanju NSi to ne bo vlada v interesu Slovencev. "Bojimo se, da bo to zgolj izvršni svet t. i. tranzicijske levice, katerega izključna naloga bo ohranjanje obstoječih privilegijev oz. zaviranje razvoja v splošno korist državljanov," je dejal.

Izredna seja še ni končana, nadaljevanje sledi v četrtek

Na dnevni red današnje izredne seje sta bila uvrščena še odlok o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predlog za imenovanje Tine Heferle (LMŠ) in Monike Gregorčič (SMC) za podpredsednici DZ. Danes je bilo na sporedu zgolj glasovanje o novem mandatarju, izredno sejo pa bodo izvoljenci ljudstva nadaljevali v četrtek, 23. avgusta. 

Državni zbor naj bi se nato seznanil tudi z odstopom predsednika DZ Tonina, saj je ta po vloženi in kasneje umaknjeni zahtevi za njegovo razrešitev napovedal, da bo sam odstopil takoj po imenovanju podpredsednic DZ. Novega šefa poslancev bi tako lahko dobili že v četrtek. Kot je znano, bo Tonina nasledil predsednik SD Dejan Židan.

Kdo bo zasedel Šarčev poslanski stolček?

Po izvolitvi za predsednika vlade pa Šarec ne more več opravljati poslanske funkcije, zato bo Tonin državno volilno komisijo zaprosil, naj sporoči, kdo ga bo nadomestil v DZ. Kot so povedali v LMŠ, naj bi namesto Šarca postala poslanka osnovnošolska učiteljica glasbene umetnosti Karla Urh.