Marjan Šarec: Ne bom se v srajci v tanku vozil in bombe metal

Pa kljub temu gre po dolgem času za ministra za obrambo, ki ne začne pogovora s tarnanjem, kaj vse je narobe. Z izbiro dolgoletnega sodelavca Damirja Črnčeca za drugega človeka na ministrstvu za obrambo je pokazal, da se bodo stvari v sistemu zagotovo korenito spremenile. Črnčec je izreden poznavalec ministrstva, ne uide mu nobena podrobnost v sistemu. Tako imajo tudi prve poteze ministra poznavalski podpis državnega sekretarja. V prvem intervjuju pa Marjan Šarec prosi za razumevanje, da zgolj 14 dni po prevzemu funkcije za zdaj ostaja politično zadržan.

Gospod Šarec, lep pozdrav, 14 dni ste na položaju ministra za obrambo, kakšen je vaš vtis o stanju sistema obrambe, zaščite in reševanja, vas je kaj presenetilo?

Ja, res je, težko bi rekel, da me je kar koli presenetilo, ker prvič, nisem človek, ki bi imel prevelika pričakovanja in drugič, sistem, kljub težavam, ni v tako slabem stanju, da bi človek moral jamrati. Ministrstvo za obrambo je velik, razvejan sistem, na področju vojske imamo težave s kadri, opremo, preteklimi nakupi, tudi z bodočimi nakupi. Vendar pa samo ministrstvo in ljudje, ki tu delajo, so profesionalci in kadri so največji kapital vsak organizacije. To sem napisal tudi v pismu zaposlenim. Delali bomo, da bodo odnosi v kolektivu dobri, da vsak dela to, za kar je usposobljen. In da izzive, ki so pred nami, rešujemo skupaj. In da vojsko spravimo na neko ravan, ki si jo zasluži. Kar si zasluži tudi Slovenija. Na nekaterih področjih je stanje odlično, nekje manj. Ravno za obesiti se pa ni.

Vaša prva poteza je bila revizija nakupa boxerjev. Kdo jo izvaja, koliko časa bo trajala, vemo, da že teče, kaj pričakujete od te revizije? V koalicijski pogodbi ste napisali, "koalicija glede na spremenjene okoliščine ne podpira oklepnikov 8x8 boxer, v ta namen bomo uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic". Boste šli v odstop od pogodbe?

Znano je, da je predsednik vlade, še preden je zasedel to mesto, pozval prejšnjo vlado in ministra, naj pogodbe ne podpiše. Porajala so se vprašanja. Tudi sam sem, ko sem prevzel vlado leta 2018, takoj ustavil ta nakup. Pa ne zaradi Levice, ki ima svoje poglede. Levica, če že vidi kakšen oklepnik, je takoj nastrojena proti temu.

Je ta stavek v koalicijski pogodbi od Levice, torej?

Ne vem, od koga je ta stavek. Ampak sam gledam na ta stavek tako, kot smo gledali leta 2018. Ključna je smotrnost. Ali so osemkolesniki smotrni za Slovenijo v tem trenutku? Mi nismo a priori proti osemkolesnikom. Bataljonsko bojno skupino, če jo hočeš sestaviti, jih moraš imeti. Se pa poraja vprašanje, zato je bila odrejena notranja revizija, ki bo ugotovila smotrnost. Kdaj bo revizija končana, je težko napovedati, trajala bo toliko časa, da se bodo zbrali vsi podatki. To je prvi korak. Ko bodo izsledki - jaz nič ne prejudiciram - se bomo odločali za naslednje korake. Treba je pogledati pogodbo in vse posledice. Težko danes kaj konkretnega rečem. Vse, kar bi rekel, bi lahko prejudiciralo ali pa znova spolitiziralo celotno zadevo.

Dejali ste – smotrnost. Je lahko to razlog za prekinitev pogodbe?

Kaj je za nekoga smotrnost, je drugo vprašanje. Za nekoga je smotrno kupiti BMW-ja za 100 tisoč evrov, drugemu je smotrno kakšno drugo vozilo.

Ali torej pogodba omogoča odstop od pogodbe, zaradi tega, ker se je država premislila?

Težko je konkretno zdaj karkoli reči. Treba je pogledati pravni vidik in vse okoli tega, gre za nemško pravo in zato, karkoli bi rekel, bi lahko brcnil v temo.

Pričakujete, da bo nemška stran kar tako popustila, če se mi premislimo, ugotovimo, da ni smotrno?

Že na začetku sem rekel, da moja pričakovanja niso vnaprej postavljena, kako bi moralo biti. To se bo še vse pokazalo v prihodnjih tednih in mesecih. Ni pomembno, kaj jaz pričakujem, pomembno je, kako bomo iz te zagate prišli.

 Kar se tiče smotrnosti, se bo upoštevalo tudi penale? Verjetno ste pogledali, kaj izhaja iz te pogodbe?

 Veste, pri pravnih vidikih je vedno treba biti previden in če kdo kar skoči, lahko povzroči težave. Ta hip težko komentiram. To ni odvisno od mene, Slovenske vojske ali koga drugega, ampak od tega, kako se bo pravno-formalno razpletlo.

 Torej nekako možni sta obe varianti? Da gremo v nakup in da ne gremo v nakup?

 Mi smo dali zavezo in koalicijska pogodba pravi, da je treba narediti vse, da od tega odstopi. Kakšni bodo pogoji tega odstopa - nihče ne more brez težave odstopiti od kakršnekoli pogodbe, pa se bo pokazalo.

 Poglejmo širšo sliko: Boxerje potrebujemo za sestavo srednje bataljonske bojne skupine. V zvezi s tem ste vi dejali na zaslišanju: V zvezi NATO bo treba odpreti razpravo o oceni zmogljivosti in oceniti, ali je koncept izgradnje srednje bataljonske skupine ter izvidniškega bataljona tista prava smer? Na obisku v Bruslju ste povedali: Slovenska zaveza je srednja bataljonska skupina in izvidniški bataljon? Kaj torej drži? Ste trčili v politično realnost, da so to zaveze, ki so že tako daleč, da bodo držale?

Ne gre za nobeno trčenje, gre za to, da se da bataljonsko skupino zgraditi tako ali tako. Vemo, da jo moramo zgraditi na osemkolesnikih, to je dejstvo. Ni pa rečeno, da je z boxerji edina pot.

 Če sem vas prej prav razumel, je prvi korak narediti vse, da se odstopi od pogodbe. Da ali ne?

 Seveda, tako je v koalicijski pogodbi in taka je zaveza vlade.

In potem ste dejali, da vztrajamo pri zavezi srednje bataljonske, izvidniške skupina, ne pa nujno z boxerji?

 Te zaveze Natu ostajajo, nihče jih ni spreminjal. Jaz sem govoril, da se bo treba z Natom zagotovo pogovoriti, ampak to pomeni na daljši rok. In ne gre za to, kar se skuša prikazati v javnosti, češ da bomo vse ukinili in se šli neke partizane. Ne, ne, to ne drži. Zaveza Natu ostaja, tudi jaz sem še kot predsednik vlade pisal Stoltenbergu o obrambnih izdatkih in naših zavezah, to je dejstvo. Dejstvo je tudi, da je Nato kolektivna obramba, varnost. V kolikor to pade, je tudi v resoluciji napisano, da mora vsaka država poskrbeti za lastno obrambo in se braniti toliko časa, da zadnji okupator gre iz države. Tukaj pridemo do naše obrambe, izključno na našem terenu, ker Nato je namenjen temu, da se Slovenijo brani že nekje na meji Nata, še preden bi prišel spopad do sem. Če bi vse to padlo, bi bilo potem treba razdelati koncept, kako bi se Slovenija branila. Pridemo do področja ne teritorialne obrambe, kot organizacije, ki smo jo poznali, ampak teritorialnega načina bojevanja. To pomeni lahke mobilne enote, pokrivanje terena ... Te stvari je treba ločiti.

 Do tega bomo še prišli. Niste odgovorili na vprašanje. Če smo se odločili za zaveze, vztrajamo pri zavezah, rekli ste, nenujno z boxerji, s čim pa potem? To pomeni nove nakupe patrij? Nimamo prav veliko drugih možnosti? Kakšni so konkretni načrti izgradnje srednjih bataljonskih skupin?

 Mi moramo vedeti, da še veljajo vsi dokumenti, ki jih je sprejel DZ in za kakšno drugo opcijo bi morali prejeti novo dokumentacijo, ki je podlaga za vse nakupe in opremljanje vojske. Tudi o tem je danes po 14 dneh prezgodaj govoriti. Se pa razmišlja "out of the box", kot bi rekli, kako priti do bataljonske skupine na čim bolj smotrn način. O konkretnih zadevah ne morem govoriti, intervju je prezgodaj, dejansko so to občutljive stvari. Prvič, zaveze Natu niso vprašljive, drugič dokumenti veljajo in za karkoli drugega, bi morali spreminjati dokumentacijo.

Če ostaja ta zaveza osemkolesnikov, kar je praktično zapisano v praktično vseh dokumentih. Za pogodbo ni nekih indicev, da bi bilo kaj narobe z njo. Osemkolesniki torej ja, ampak ne boxerji. Zakaj ne?

 No, smotrnost tega nakupa bo pokazala revizija, in kot sem povedal, danes ne morem reči nič konkretnega, ker nisem revizor in revizije ne delam. Po izsledkih revizije bomo lahko več govorili. Gre za dolgoročnejše zadeve in širši kontekst in dokumente, ki so sprejeti. Revizijo moramo počakati in nanjo ne vplivati. To je prvi korak, notranja revizija je prvi korak. Potrebno je dati času čas.

Kaj na to pravijo v Bruslju? Prišla je nova vlada, neke zaveze so se začele izpolnjevati in znova je premor in čakamo izsledke revizije?

 Ne moram, reči, da se o tem nismo nič pogovarjali. Kdor pozna delovanje Nata in ustroj teh zasedanja, ve, da je dnevni red določen že v naprej. Ta naša zadeva je trenutno izključno notranja tematika v Sloveniji, ni bila predmet razprave na Natu in s tega vidika ni bilo nič posebnega. Opremljanje vseh vojsk, ne le slovenske, je vezano na daljše obdobje, tudi desetletje, en mesec ne pomeni veliko. Slovenija je v preteklosti velikokrat skrenila s poti, tako ali drugače, z raznimi nakupi. Najbolj žalostno je bilo leta 2008, ko je bila kupovana patria – da se ni kupovalo po sistemu država-državi, tukaj je ključ vsega. Zato smo imeli afere, ker smo kupovali z razpisi in so bili posredniki in ostalo je zgodovina. Naš cilj je vse nakupe, ki so možni, kupovati po sistemu država-državi, brez posrednikov in najbolj mi je žal, da nakup patrie ni bil uspešen. Takrat, spomnimo, je bilo predvidenih 135 vozil in bi imeli dve bataljonski skupini. Patria ima še danes zaradi tega negativen prizvok, ker so želeli nekateri zaslužiti. Zniževanja obrambnih dodatkov ne bo, jih ne sme biti, ker smo že zdaj najslabši znotraj Nata. Moramo pa pogledati, kam gre denar, kako se ga troši. Patria je bila dobra šola, ne zato, ker je ne bi smeli kupiti, morali bi kupiti tiste osemkolesnike, ampak država državi in danes bi imeli vse pod streho. Vem, da niso vsi navdušeni nad tem. A Slovenija je del Nata in je dala zaveze. Dr. Janez Drnovšek, ki ga danes cenimo, je svojo politično agendo posvetil temu, da smo vstopili v EU in Nato. Spomnimo se razočaranja v Madridu, ko nismo bili sprejeti in smo morali počakati. To je dediščina in Slovenija je vseeno, kljub temu da se danes govori o Natu tako in drugače. Seveda Nato ni brez težav, ampak smo del Nata. In če hočemo biti kredibilni, nam ne more biti težko počakati nekaj mesecev, predelati neke koncepte, sprejeti dokumente v DZ, kjer ima vlada večino, da bodo pili vodo in potem izvesti nakupe.

Potem kot kredibilni partner bi bilo smotrno, kot pravite, da se Nato obvesti o tej reviziji in zavezi v koalicijski pogodbi, da se bo šlo do preklica nakupa boxerjev. Ali vas prav razumem?

 Ne, saj tukaj gre za to, da je naša zaveza jasna, da to moramo narediti. Tudi Nato to ve, na kakšen način bomo do tega prišli, je pa stvar na nas, da bomo nekaj zgradili in ne zgubili veliko časa.

 Nakupe po sistemu država državi je počela že prejšnja vlada pri transportnem letalu, boxerjih itd. Tako da to smo že delali, pa je Levica začela zbirati podpise za referendum. V vaši trenutni koalicijski pogodbi Nato ni omenjen niti z eno besedo, nikjer. In to v času vojne v Ukrajini. Kakšno sporočilo je to? Jaz vem, da je bil v koalicijski pogodbi vaše vlade obrambno varnostni sistem visoko zapisan.

 Vendar Nata tudi ni bilo omenjenega.

 Kljub temu se zdi, da kljub vojni v Ukrajini obrambno varnostni sistem ni takšna prioriteta za to vlado.

 Ne bi rekel. Ocenjujem, da ni besede Nato, ker je to samoumevno. Mi smo del Nata in jaz ne vidim, da bi se ukvarjali, kolikokrat je zapisan EU ...

 Gre za duh pogodbe. V vaši pogodbi je zapisano, da boste zagovarjali mirovno politiko ter kulturo miru in nenasilja. Občutek te pogodbe je pacifističen ...

 Tega ne gre jemati za slabo. Tudi Nato je organizacija, ki ni napadalna, ampak obrambna. Zato tudi peti člen pride v veljavo, ko je članica napadena. Nekateri so imeli ideje o 'no fly zone', zaprtju ukrajinskega zračnega prostora, kar bi Nato direktno vpletel v vojno, česar pa ni želel. Zato je tudi Slovenija miroljubna država. Pravi vojak ali general, zlasti tisti, ki je vojno dal skozi, si bo prizadeval za mir. Tukaj se moram spomniti Franca Severja - Frante, narodnega heroja, ki je 22-letni vodil preboj na Menini planini in je vse življenje ponavljal: samo ne vojn, mir. Zmotno je misliti, da če imamo vojsko, imamo pa vojno. Prava vojska si vedno prizadeva za mir. Vendar ko si napaden, je pa obramba dolžnost, in ne moremo pristati na to, da se nekdo nima pravice braniti, da bi se morali tudi za zeleno mizo spraviti. Veste, vojna, ki se konča za zeleno mizo, se pogaja o tistem, kar je kdo zasedel. Zato želi agresor zasesti čim več in se nato pogajati. Gre za nepovratni proces in nekatera ozemlja so za vedno izgubljena. Vsak narod se ima pravico braniti. To, da Nato ni omenjen v koaliciji pogodbi, zame ni težava. Smo del Nata, to ni vprašanje in spomnimo se, da Švedska in Finska, ki sta bili dolga leta nevtralni, danes vstopata v Nato. Tudi ta zadeva pade, ko pravimo, da moramo biti nevtralni. Že, a to stane, in jo morajo priznati drugi. Švica ima 800-letno tradicijo nevtralnosti. Avstrija iz drugih vidikov, iz leta 1955, ko je bil v zameno za nevtralnost sklenjen dogovor o umiku Rusov z Dunaja. Tako se je postavila povojna ureditev, v kateri je bila Avstrija nevtralna. Slovenija ni v tem položaju. Če kdo misli, da če bomo nevtralni, bo pa vse zastonj ... Daleč od tega, nameniti bi morali bistveno več.

Kar se tiče zavez, glede financ, smo na repu, trend se sicer vrača. Zaveza je 1,5 odstotka do 2024 in 2 odstotka 2030. Vi ste dejali na zaslišanju, da se boste o tem pogovarjali z ministrom za finance in predsednikom vlade. Boste to spreminjali ali bo to vaš cilj vseeno?

 Treba je vedeti, da minister za finance in predsednik vlade nista čudodelnika, ki bi lahko kar zamahnila s palčko in bi se denar pojavil. Zato se bo treba pogovarjati. Potrebe bodo velike na vseh področjih. Vemo, da imamo proračun, kakšnega imamo, da so bile nekatere postavke zapisane na pamet. Rebalansa dve leti nismo imeli, tako da si finančni minister ni mogel pogledati zadeve in zato se bomo pogovarjali. Zavedanje je pri obeh, da smo na repu in da bo treba nekaj storiti. Baltske države že danes namenjajo 2,5 odstotka, nekateri se bližajo trem odstotkom, ostale, Španija je tudi napovedala zvišanje, celo Belgija. Na repu je bila tudi Nemčija, ki je že zvišala sredstva za obrambo in o tem se bo zagotovo treba pogovarjati. Ključna zadeva je, o čemer smo v vladi ekipi že govorili, da bo treba spodbuditi slovensko industrijo. Imamo industrijo na obrambnem področju in kot sem omenil na zaslišanju, tudi raziskave in razvoj so pomembni in lahko tu še veliko naredimo na visoko tehnološki obrambni tehniki, ker ljudi nimamo veliko, nimamo toliko veliko vojakov, da bi jih uporabljali za topovsko hrano. To lahko delajo velike vojske, pa še tam to ni zaželeno. Lahko pa smo močni na pri visokotehnoloških orožij ali na področju raziskav o drugih pripomočkih. In kot sem omenil, protioklepni boji, omenil sem drone, tudi kupole za vojaška vozila, smo sposobni izdelati v Sloveniji. Grozd slovenske industrije je treba vključiti, da se bomo malce približali drugim državam, ki imajo svojo industrijo in potem tudi lažje kupujejo preco OCCAR, ker jim to vrača v proračun. To je bistveno pri vsem tem.

Prejšnja vlada je naredila načrt o investicijah v slovenski vojski, odločiti ste se le za novelo tega zakona, ne za popolnoma 180 drugačni pristop. Je bila to vseeno dobra ideja, kako poskrbeti za stalno financiranje slovenske vojske in kaj bo ostalo v tem programu? Transportno letalo ostaja, omenjali ste lekcije z droni iz vojn. Kaj smo se naučil iz vojne v Azerbajdžanu, Ukrajini, v katero smer bodo šle investicije?

 Če danes gledamo sredstva, namenjena kibernetski obrambi, mislim, da je za to nekaj čez 20 milijonov, kar je zelo malo v primerjavi z drugim. Tukaj bo treba razmisliti o povečanju. Tudi ni predvidenega nakupa, kot smo se še v naši vladi odločali o treh helikopterjih, ki so uporabni tudi za dvojno uporabo, civilno in vojaško - to ni predvideno in o tem bo potrebno razmisliti. Kajti sodobna tehnologija trka na vrata in zato sem govoril, da je treba povečati sredstva za moderne sisteme, drone. V to smer bo šel razmislek pri novelaciji tega zakona, kaj, kje so prioritete, kaj je treba dokupiti.

 Transportno letalo?

 Zadeva je že v teku, tukaj bomo težko kar koli ustavljali.

 Govorili ste o kibernetski obrambi, umetna inteligenca, inštitut Jožef Stefan, predvidevate kakšno boljše sodelovanje, več investicij v to smer?

 Naredili bomo delovno skupino, ki se bo s tem ukvarjala. Gre za medresorsko skupino, finančno ministrstvo, gospodarsko in ostala ministrstva, ki so vključena in tu za sodelovanje z Univerzo v Ljubljani in Inštitutom Jožef Stefan. Kajti vojska je velik potencial za raziskave in razvoj. Če vemo, da so se vse stvari, ki jih civilno uporabljamo, najprej razvile za vojsko ali v ZDA za vesoljsko tehnologijo, in so nato te stvari prišle v dnevno uporabo. Slovenija je tukaj močna in inštitut Jožef Stefan, ki je med najboljšimi, Univerza v Ljubljani, je zainteresirana. Kar imamo največ, imamo posluh pri predsedniku vlade in to je pomembno tudi upoštevati, ko se bo delala prihodnja smer razvoja.

Kaj konkretnega na področju kibernetike? Tu zaostajamo za razvitim svetom, smo ranljivi, kritična infrastruktura je na udaru. Bomo tu imeli kakšen preboj?

 Ja, preboj bo, ko bo več sredstev, poleg tega bo treba vzpostaviti sistem kibernetske obrambe, sistem, ki bo deloval, ki je sedaj še v povojih. Nismo še povsem zadovoljni. Ne morem reči, da je vse čisto zanič, kot ste rekli sami, svet je šel naprej, tu bo treba vlagati in se ukvarjati z modernimi pristopi.

In privabiti kadre, ki bodo to izvajali. To je druga velika rak rana slovenskega obrambnega sistema. Na zaslišanju ste omenili idejo, tisto pogojno, da za tiste, ki ne bi zaključili srednjega šolanja, bi se jim to omogočilo znotraj vojske v nekaj letih. Obstaja še kakšna druga rešitev? Tonin je skušal uvesti spremembe, nekaj jih je tudi uvedel. Trend se je malo ustavil, ni pa preboja. Konkretno, kako se boste problema lotili?

Kadrovski trend se ni ustavil. Ko sem govoril o ljudeh brez končane srednje šole - po podatkih jih je okoli 9920 ljudi - že delamo na tem, da bi jim omogočili, da se jih zaposli s pregledom izobrazbenega pogoja in ga pridobijo v času, ko služijo v vojski. Doslej je bilo tako, da kdor izobrazbe ni imel, je lahko prostovoljno služil, zdaj pa bo opcija, da se zaposli kot poklicni vojak. Treba bo zakonsko urediti, da bodo v zakonsko določenih letih, na primer petih, moral končati izobrazbo. Če na ta način dobimo 100 ljudi, je že nekaj. Kar je bilo v preteklosti tudi že in je uveljavljeno, je trimesečno prostovoljno usposabljanje. Kdor želi, gre še v rezervo. Kdor se želi zaposliti v slovenski vojski, opravi še tretjo stopnjo in je slovenski poklicni vojak. To že deluje in kar je dobrih praks, bomo ohranili, je pa, kot ste rekli, rak rana tudi plačni sistem. Mi vemo, da je vojska v enotnem plačnem sistemu, kot Policija, gasilci ... Pred leti so mi očitali, da sem rekel, da bi vojska morala iz plačnega sistema. Jaz sem to rekel, da bi to bilo v idealnem sistemu, ker vojaka in vojsko je težko primerjati z uslužbencem na občini. To je terensko delo in drugačen princip. Treba je biti realen, da če podremo enotni plačni sistem, potem se nam bo celoten sistem porušil. Dokler kot celota nimamo alternative plačnemu sitemu, ki bi te alternative prepoznal, in znal reševati vse anomalije tega plačnega sistema, kot so nadure, tožbe itd., je zakonodaja takšna, kot je.

Kaj pa uvajanje pogodb za nedoločen čas? In hkrati s tem lajšanje pogojev, da postaneš vojak? So to rešitve?

Preverjanje gibalnih spodobnosti se je nekoliko spremenilo, s 3000 metrov na 2400 metov teka, mislim, pa sklece so se spremenile. 

No, po 45. letu jih ni potrebno delati ... Kako boste ohranjali fit vojsko, glede na to, da je potreba po kadrih visoka? Standardi se očitno tudi po izobrazbi spregledajo, ali se bodo spregledali tudi tukaj?

Tudi tukaj ne obstaja nek Nato standard ali kakšen drug standard. Razumljivo je, da človek po 45 letih ni tako fit kot pri 20 letih. Prezaposlitev po 45. letu ni idealna rešitev. Dobili smo vojaške uslužbence, ki so nek poseben sistem. Cilj mora biti, seveda, pridobivanje mladih vojakov. Reševati te, ki so že v sistemu, zagotovo, po drugi strani danes pri 45 letih ni star, življenjska doba se je podaljšala. Nismo več, kot včasih, ko so pri 50 letih rekli 'Abrahama je srečal' in je že praktično konec. S podobnimi problemi se soočajo tudi v drugih vojskah. To s sabo prinese tudi poklicna vojska. Naborništvo je drug sistem, takrat tega nismo vajeni. Demografija dela svoje, zagotovo, ni vse v plačah, je tudi v pogojih dela, je pa, seveda, v javni upravi tako, da kadar gre gospodarstvu dobro, gredo ljudje raje tja. Kot sem rekel, treba je pridobivati mlade vojake.

 Boste ohranili prijeme prejšnje vlade?

 Kar je dobro, bomo ohranili, ker cilj mora biti pridobivanje. Ne bom se v srajci v tanku vozil in bombe metal.

 Vas to ne zanima?

 Ni potrebe po tem. Drugače pa, ti prijemi, ki so bili nekateri sprejeti, pa ne moremo reči, da je vse slabo.

Pred časom ste, tudi na zaslišanju, omenjali teritorialno obrambo. Kakšen je koncept teritorialne obrambe? Ali to temelji na večjem številu pogodbene rezerve?

 Zagotovo je treba razmišljati, da je vojska čim bolj mobilna, lahka, in da lahko uporabi taktiko nefrontalnega spopada. Vemo, da v Sloveniji ni pogojev, razen na nekaterih območjih, za ravninsko bojevanje. Če pride 30 tankov naenkrat, je to že kar veliko, če se razporedijo in to je v Sloveniji malokje možno. In ta koncept, ki sem ga omenil, nekateri so se norčevali, vendar je to taktika, ki smo jo v Sloveniji videli v drugi vojni, med osamosvojitveno vojno. Da gre za hitro operacijo, hiter napad, hiter umik, se pravi, prizadejati okupatorju oz. napadalcu čim več škode.

 Gre za ukrajinski princip?

 Gre. V Ukrajini je v vzhodnem delu več ravnine in jim primanjkuje težkega orožja. Ne smemo pozabiti, da jim primanjkuje 155-milimetrskih havbic, ki jih krvavo potrebujejo v ravninskem delu države. Na posnetkih vidimo, tudi laična javnost, kako delujejo protioklepna orožja. 

 Je Slovenija darovala tanke Ukrajini?

 Darovala je bojna vozila pehote. 35 teh vozil s kalibrom 20 milimetrov, še jugoslovanske proizvodnje. To je že bilo sprejeto in je v teku.

 Prevoz se še čaka?

Da, gre za logistiko. Ko bo izpeljana, bo to izvedeno. Darujejo tudi druge države in Slovenija ni posebnost. Gre za stara vozila. Slovenija je v preteklosti darovala pehotno orožje, čelade, zaščitne jopiče ... Slovenija je kar nekaj tega dala. Naš arzenal tega, kar lahko damo, se je izpraznil.

 Protiletalski sistem?

Protiletalske sisteme potrebujemo. Mislim, da smo bili med državami, ki so opravile svojo nalogo. Je pa Slovenija zavezana, da bo še naprej pomagala. Močni smo pri razminiranju, kar je pomembno. To je humanitarna zadeva, po vsaki vojni je treba območje razminirati, drugače so civilne žrtve, vemo, kako je še danes na Hrvaškem in v Bosni. Lahko ponudimo inštruktorje za posadke za ukrajinsko vojsko, po vsej verjetnosti na našem terenu ali pa tudi kje na terenu Nata.

So pogovori v zvezi s tem v teku?

Ja, o tem se razmišlja in to smo resno se pogovarjali. To je pomoč, ki jo lahko nudimo, to je znanje. Tukaj Slovenija lahko sodeluje. Orožje pa bodo tudi drugi še naprej pošiljali.

 Ena od lekcij ukrajinske vojne so tudi zelo močne specialne sile. Kako boste zagotovili, da bo tudi tu Slovenija napredovala?

Kot predsednik vlade sem izrecno obiskal specialno enoto vojske, dajal sem poudarek temu in tudi danes ga. Slovenija je po svojih zakonitostih relativno majhna, a po svojih zakonitostih lahko močna prav na specialnih silah. Zadevah, ki zadevajo veliko znanja, izurjenosti in ne toliko moštva. Ko sem prej govoril o konceptu, ki sem ga predstavil v DZ, je to neka pot, ker ukrajinska vojna nam daje ravno te lekcije. Torej droni, brezpilotna letala in protioklepni ročni raketometi.

In bodo dobro opremljene naše specialne sile?

Delalo se bo zagotovo na tem. V sedanjem programu opremljanja je tudi predviden nakup helikopterjev za specialne sile. Zagotovo se bo delalo na teh nišnih zadevah, zato da bomo imeli vojsko, ki bo pripravljena in sposobna obraniti svoje ozemlje, sploh v primeru, da kolektivna obramba pade. Moramo biti sposobni z raznimi taktikami obrambe. Ukrajina je relativno velika država, ima relativno veliko vojsko. Videli smo, ko pride neka agresija, potem so bili vsi presenečeni, kako dolgo zdržijo, kako se vojska bori. Tudi ta element morale pomemben in občutek branjenja. Še enkrat poudarjam, ne Slovenija ne Nato ni napadalna organizacija, nismo država, ki bo koga napadla. Ampak, denimo baltske države se počutijo ogrožene, zato tudi imamo 50 vojakov v Latviji, 101 vojaka na Slovaškem. Naše pomanjkljivosti kompenziramo z našimi misijami in smo v tujini zaradi tega zelo cenjeni.

 Je pa tu zelo manj ljudi kot v preteklosti, na Kosovu je veliko manj ljudi. Kakšen bo trend?

Zmanjševalo se je, kadra ni, včasih je tudi to potem problem. Tudi zakonodaja. Kot vemo, plačilo za opravljeno delo na misijah je včasih težava in seveda je potrebno imeti tudi redne rotacije. Slovenija, čeprav je majhna, ima praktično pet odstotkov svojih sil na misijah, kar je kar velika številka, glede na število vojske. V kratkem bom obiskal slovenske vojake v Latviji in na Slovaškem. Slovenija pomembno prispeva in so nam v tujini hvaležni.

 Rekli ste, težave so s kadri, veliko jih imamo na misijah, a hkrati doma veliko časa vojska posveti sodelovanju s Policijo na meji? Bodo opravljali graničarsko službo še naprej?

 V bodoče, če se bo Hrvaška res premaknila v schengen, se bo to spremenilo in bo Hrvaška morala prevzeti branjenje meje, kar je velik podvig, glede na bosanskohercegovsko-hrvaško mejo. Zagotovo se bo v bodoče spreminjalo. Seveda gre za obremenitev za slovensko vojsko in marsikdo pravi, da to ne sodi v 21. stoletje. Ampak glede vojske na meji se je okoli 37.a člena delala taka fama, vendar je vojska že ves čas tam. Že v mojem obdobju in času Mira Cerarja je bila. Včasih se dela nek pomp, okoli nečesa, kar je rutinska zadeva.

 Dokler Hrvaška ne bo v schengnu, bo vojska ostala?

Da, za zdaj so take usmerite. V kolikor se bo kaj spremenilo, se bo odločilo drugače. Za zdaj je to zatečeno stanje in ni še nič spremenjeno.

 Glede organizacije na ministrstvu: Robert Glavaš in Miha Škerbinc ostajata?

Če se spomnite, ko je prejšnja vlada Glavaša imenovala za načelnika generalštaba, sem javno povedal, da je to ena redkih dobrih kadrovskih potez. Sodelujeva dobro, načelnik ima svoje naloge, področje in ima tudi odgovornost, da organizira delovanje vojske tako, da bo funkcioniralo. Vojska je hierarhična organizacija in se mora temu primerno tudi vesti. Zagotovo načelnik generalštaba usmerja delovanje SV. Podobno je pri Policiji, ni minister tisti, ki bo neposredno narekoval in se vtikal v delo.

Pa vaše mnenje?

Moje mnenje tukaj po 14 dneh ne igra vloge. Moje mnenje je, da mora vojska delovati v skladu s pričakovanji, z zakonitostmi in s tem, kar je njeno poslanstvo. Če bo načelnik GŠ to organiziral tako kot je treba, bo moje mnenje pozitivno. Če bodo težave, bo moje mnenje negativno.

Kaj pa ministrstvo? Izbrali ste si močnega, strokovnega sekretarja, ki vedno dvigne veliko prahu. Imate Damirja Črnčeca, kakšna je njegova vloga?

 Malo sem se nasmehnil, ko ste omenili dr. Damirja Črnčeca, ker so o njem marsikaj govori, kot da je nekakšen 'bav bav'. Ampak kot ste rekli, dr. Črnčec je državni sekretar za področje obrambe, velik strokovnjak, če ne bi bil, jaz ne bi z njim sodeloval toliko časa. Vse obrobne zgodbice, mogoče pa ravno zato, ker je strokovnjak in vedo, da obvlada področje, je težje delati mimo. Pokriva obrambno področje, področje zaščite in reševanja pokriva Rudi Medved. Oba imata izkušnje, oba sta postavljena optimalno, tako sem ocenil in da z njimi lahko izpeljem tiste nujne zadeve, ki čakajo in so za izpeljati. Opravil sem nižje menjave, na direktoratih, ker menim, da bo delo bolj optimalno. Nikogar nismo menjali na način, da bi posegali v dostojanstvo človeka ali se šli revanšizem. Mogoče so nekateri na ministrstvu - to se vedno zgodi, ko pride nov človek - gledali s skepso in se spraševali, ali bo revanšizem. Za to ni prostora, obrambni sistem je sistem, ki mora delovati operativno in v skladu s pričakovanji in je sistem, kjer naj se ne bi kazalo preveč čustev. Še vedno se ne moreš izogniti temu, ker si človek. Vladala naj bi hierarhija. Res vsi, ki so bili zamenjani, so bili zamenjani na človeški, dostojen način. Tako da ne bo očitkov o cunamijih. Povedal sem zaposlenim v pismu, ki sem ga napisal, da me ne zanima njihova vera, koga volijo, kaj počnejo v prostem času, kakšne so njihove življenjske tendence. Zanimalo me bo, ali delajo dobro ali ne. To je vedno bilo moje vodilo doslej. Če nekdo prodaja bučke, bo tisti težko kaj izvedel, naredil, ampak kot sem videl do sedaj na tem resorju, gre za profesionalne ljudi in bomo delali tako, da bo optimalno. Vse je povezano tudi z zunanjimi dejavniki, zamudami pri planiranju.

Uprava za zaščito in reševanje. Na kratko, Srečko Šestan in Darko But ostajata?

Uprava dela dobro. Tako se je vedno pokazalo pri naravnih nesrečah, zadnja je bila Melamin, tu si ne moremo povzročiti politizacije. Uprava za zaščito in reševanje je vedno opravila svoje delo dobro in to je tisto, kar je ključno. Darku Butu bo mandat potekel čez dve leti, je tudi že kar nekaj časa na tem položaju. Z njim sem že sodeloval in dokler uprava za zaščito in reševanje deluje profesionalno, ni razloga, da bi delali rošade. Je pa res, da so tudi tam potrebne izboljšave, nadgradnje in druge tovrstne zadeve. Da ne bo kdo mislil, da je sistem, v katerem sem, idealen. Še veliko je treba storiti. Vedno sem zagovarjal politiko majhnih, a vztrajnih korakov, ker preveč poznam sistem javne uprave, državno in tudi lokalno ureditev. Zato pravim, da so moja pričakovanja realna in potem se da kaj narediti. 

 Helikopterska nujna medicinska pomoč ostaja v takšni obliki kot sedaj? 

Da, ostaja v takšni obliki, ker bi za kakšno večje prestrukturiranje potrebovali več časa in tudi razmislek, ali je to boljše ali ne. HNMP ima na voljo dva helikopterja, poleti sta vedno angažirana dva, pozimi in jeseni pa eden. Piloti potrebujejo tudi naletne ure, ne smejo kar sedeti in čakati. Če s tem še koristijo državljanom, smo lahko ponosni, da opravljajo to delo. Vsak vikend je aktiviran helikopter vsaj petkrat, odkar sem jaz na funkciji.

 Ne bo šlo za privatizacijo?

 Ne, ker Slovenija je specifična država.

 Zaključimo s politiko: imeli boste zanimivo koalicijsko dinamiko, sploh z Levico, morda celo večjo kot samo opozicijo. Enkrat se vam to že ni izšlo? Zakaj bo tokrat drugače? Tokrat ste na specifični poziciji obrambe, kjer je Levica najbolj zahtevna. Kako se boste pogovarjali?

Levica je rekla, da referendum o izstopu iz Nata ni stvar tega mandata, da ni dovolj glasov. Torej so že stopili korak nazaj. Kar se tiče drugih zadev, imajo svoje resorje, ki so zahtevni in ko se bo vlada razširila z novim resorjem, bodo imeli tri resorje, na katerih bo veliko dela. Tako kot bodo od mene terjali rezultate, tako jih bodo tudi od njih. V vladi naj bi veljalo, da je vsak odgovoren za svoj resor. Ne le pri kadrih, ampak tudi pri delu. Jaz bom vedno imel politiko, da se ne bom vtikal v druge resorje, kajti to ni moja stvar. Imamo svojega, kjer je dovolj dela. V druge ministre se ne mislim spustiti. Tako pričakujem tudi od ostalih.

 LMŠ je de facto zgodovina, trajala je en mandat. Kakšna lekcija je to za vas?

No, trajalo je osem let, še na prejšnji ravni. Bile so pač takšne okoliščine. Ko smo mi leta 2018 šli na volitve, je bil mir, Cerarjeva vlada, brez hudih turbulenc. Takrat so ljudje izvolili, kot so. Devet strank v DZ, LMŠ s 13 poslanici, kar je absolutno premalo za voditi vlado. Glede na okoliščine smo imeli največ in smo pač sestavili "silom prilike", kot se reče. Vedoč, da ne bi imeli ves mandat tega, kar smo imeli dve leti zdaj. LMŠ je opravil veliko vlogo, na katero smo ponosni, sklepali smo kompromise, sicer vlade ne bi sestavili. Nenazadnje se je politični prostor očistil, imamo v DZ končno le pet strank. Mnogih strank ni več, kar je priložnost, da se v tem prostoru premaknemo nekam naprej. Izzivi so veliki, zelena preobrazba, draginja, energetika in vse. Nenazadnje tudi na našem obrambnem resorju je zdaj treba stopiti korak naprej in vlada se ne ukvarja s tem, ali bo imela tistega enega, da bo dvignil roko ali ne, in se da delati. In LMŠ je pač plačal ceno manjšinske vlade in ceno tega, da smo sklepali kompromise. Ni mi žal za nobeno stvar, sem ponosen na to, kar smo storili. Poznamo primer, ko je nekdo zmagal na volitvah in vlade ni sestavil. Mi smo jo s 13, kdo je še s 13 poslanci sestavil vlado? In vlada je trajala enako število dni kot vlada Alenke Bratušek. Mislim, da smo naredili svoj delež v zgodovini Slovenije in opravili svojo nalogo, ki nam je bila v tistem trenutku zaupana.