Do izteka roka za vložitev kandidatur so na stranki prejeli dve popolni kandidaturi za mesto predsednika SLS, Podobnikovo in Lenclovo. Za tri podpredsedniška mesta pa se bo potegovalo osem kandidatov.
Novo vodstvo bodo člani strani volili na kongresu 29. septembra. SLS je brez predsednika ostala na dan parlamentarnih volitev 3. junija, ko je zaradi slabega volilnega izida odstopil Marko Zidanšek.
Vodenje SLS je začasno prevzel podpredsednik Primož Jelševar in nekdanje člane stranke, ki so bili v preteklosti iz nje izključeni, povabil, naj se ji znova pridružijo. Med njimi je bil tudi Marjan Podobnik, ki je SLS vodil med letoma 1992 in 2000, leta 2016 pa so ga po sporu z Zidanškom iz nje izključili.
Svojo odločitev za predsedniško kandidaturo je Podobnik pojasnil v posebni izjavi. V njej je zapisal, da so se v stranki sicer uskladili za podporo kandidatu Modestu Motalnu, a se v tako kratkem času ni mogel odločiti za prevzem te odgovorne funkcije. Prav tako soglasja niso dali nekateri drugi potencialni kandidati, med njimi Ludvik Toplak, Jakob Presečnik, Franci Bogovič in Ivan Žagar. Zato je Podobnik, kot je zapisal, "na številna prigovarjanja in prošnje pred iztekom roka dal soglasje h kandidaturi za predsednika SLS". Do kongresa se sicer po njegovih besedah lahko še "marsikaj zgodi".
Podobnik, kot je pojasnil, pričakuje, da bodo oblikovali ambiciozno ekipo ljudi in program, ki bo ponudil odgovore na ključna vprašanja. "Cilj je na naslednjih parlamentarnih volitvah enakovredno kandidirati za zmago," je še dodal.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.