Marjan Podobnik podpira brata

Glede torkovih besed celjskega župana Bojana Šrota, da ga je h kandidaturi nagovarjal tudi Marjan Podobnik, je sam Podobnik meni, da se je Šrotu zgolj zareklo. Marjan Podobnik, sicer predsednik Slovenske narodne zveze (SNZ) pri SLS, je bil kritičen tudi do načelnega dogovora med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem o rešitvi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.

Podobnik – Šrot idealna kombinacija

Po besedah Marjana Podobnika bi bil za SLS dvojec Janez Podobnik in Bojan Šrot "idealna kombinacija". "Če bosta stala drug drugemu ob strani, bo SLS na državnozborskih volitvah leta 2008 postala ena najmočnejših strank," meni predsednik SNZ.

Podobnik je prepričan, da Slovenija potrebuje močno SLS: "Še zlasti sedaj, ko se ob bližajočem prazniku priključitve Primorske Slovencem obetajo darila v obliki prodaje Luke Koper Nemcem in gradnje ameriškega megazabavišča, ki bo v temeljih spremenil primorsko družbo."

Sporna arbitraža

Predsednik SNZ je pograjal dogovarjanja o arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Nihče, še najmanj pa predsednik vlade ali zunanji minister, nima pravice, da se s komer koli pogaja o predaji dela slovenskega morja, zemlje ali državljanov drugi državi," je poudaril in dodal, da "je celotni Piranski zaliv nedvomno slovenski".

Podobnik je prepričan, da bi se moral državni zbor z resolucijo nedvoumno in jasno opredeliti, kaj je slovensko ozemlje in kakšna stališča naj imajo slovenski predstavniki pri pogajanjih o mejo s Hrvati oziroma pri arbitraži. V nasprotnem primeru bi začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, je opozoril Podobnik. Glede meje je "boljši status quo kot slaba rešitev", je poudaril.

Pohvalil pa je odločitev vlade o ustanovitvi posebne skupine pravnih strokovnjakov za mejo, ki bo pripravila pravna izhodišča v zvezi z reševanjem vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Slovenija in Hrvaška se morata dogovoriti o ureditvi grobišča

Na novinarski konferenci je sodeloval tudi zgodovinar Peter Pavel Klasinc, ki je prepričan, da bi se morala Slovenija s Hrvaško dogovoriti o ureditvi grobišča v Repovi šumi pri Štrigovi. Tam naj bi hrvaške oblasti 17. marca 1947 usmrtile okrog trideset Slovencev, ki so se zavzemali za priključitev Štrigove in okolice k Sloveniji.