Evropski krog okoli naše južne sosede se vse bolj oži, na slovensko stran, da je namreč potrebno spoštovati odločbe evropskega sodišča, se je poleg Evropske komisije, Evropskega sveta, pa vlad Luksemburga, Avstrije, Švedske, Belgije in Nizozemske, zdaj uradno postavila tudi Nemčija.
Dva dneva pred zgodovinsko odločitvijo o meji med Slovenijo in Hrvaško je prišla pomembna podpora ene ključnih držav Evropske unije, in sicer Nemčije. Nemška kanclerka Angela Merkel se je uradno in zelo odločno postavila na našo stran, rekoč: "Arbitražno odločitev morata v šestih mesecih udejanjiti obe državi. Članice Evropske unije morajo tukaj dajati dober zgled," je dejala Merklova.
Tako se je Nemčija kot ena najpomembnejših gospodarskih partneric obeh držav in država, iz katere prihaja na Hrvaško največ turistov, pridružila zdaj že široki mednarodni podpori arbitražnemu sporazumu.
Župani petih obmejnih občin na sestanku s predstavniki vlade
Slovenija pa je pred dnevom D pomirjala tudi lokalne skupnosti, ki bi po četrtku utegnile pristati na Hrvaškem. "Nudili vam bomo vse informacije in pomoč, noben slovenski državljan ne bo prepuščen sam sebi," obljublja vlada, zato je danes dopoldne povabila k sebi župane spornih območij Pirana, Hotize, Razkrižja in Metlike. Župane spornih območij na slovensko-hrvaški meji so po njihovih navedbah seznanili, kaj lahko pričakujejo od vlade po objavi razsodbe.
V primeru, da se meja določi v škodo slovenskim državljanom, jim bo država maksimalno stala ob strani, da bodo imeli čim več pravic, četudi bodo morali živeti na oni strani meje, so dejali župani.
Župan Metlike Darko Zevnik je pojasnil, da so jim v četrtek obljubili tudi pomoč na terenu. "Takoj ko bo znano, se bodo oglasili pri nas in razložili ljudem razsodbo," je dejal. V občini Metlika živi po njegovih besedah v dveh spornih zaselkih ob meji okoli 40 ljudi.
Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič pa je dejal, da tudi v primeru, če bo sodišče razsodilo o meji "v škodo" prebivalcev, da bo "Slovenija maksimalno pomagala, da bodo prebivalci imeli čim več pravic, tudi če bodo že morali živeti na drugi strani meje," je dejal.
Slovenska policija pripravljena na četrtkovo odločitev, upajo, da incidentov ne bo
Slovenska policija je že nekaj časa pripravljena na skorajšnjo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, bo pa vse odvisno od razvoja dogodkov, je danes ob robu slovesnosti ob dnevu policije dejal generalni direktor policije Marjan Fank. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar incidentov ne pričakuje.
Kot je povedal Fank, sta za zdaj dve glavni neznanki, prva, kakšna bo sodba, in druga, kakšne bodo usmeritve vlade in drugih organov.
"Seveda smo za svoje področje pripravljeni že nekaj časa, bo pa vse odvisno od razvoja dogodkov. Nekako dopuščamo možnost, da bi lahko prihajalo do posameznih napetosti, ampak jaz iskreno upam, da bo prevladal zdrav razum, hladne glave in da se bomo izognili konfliktom in jih v primeru, da se pojavijo, tudi reševali na nek kultiviran način," je dejal Fank.
Ministrica je zatrdila, da bo policija svoje naloge opravila strokovno in zakonito. "Na incidente nikakor ne računamo, ker to nikakor ne more biti niti predpostavka za reševanje tega problema. Vsekakor bo pa policija, ki je samo eden od akterjev v tej zgodbi, to je dejansko izziv za celotno državo, svoje delo opravila strokovno in zakonito," je dodala ministrica.
Arbitražno sodišče bo v četrtek objavilo dokončno odločitev o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško tako na kopnem kot na morju. Mejo morajo določiti na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, ob upoštevanju še pravičnosti in načelu dobrososedskih odnosov pa morajo določiti tudi stik oz. "junction" Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.
Odločba bo dokončna, brez možnosti pritožbe, državi pa naj bi ju implementirali v šestih mesecih. Slovenija zatrjuje, da bo odločbo sodišča spoštovala, ne glede na to, kakšna bo. Hrvaška pa na drugi strani napoveduje nasprotno in zatrjuje, da je iz arbitraže izstopila zaradi afere z nedovoljenimi pogovori med slovenskima arbitroma in agentko, ker da je s tem proces nepovratno kontaminiran. Arbitražno sodišče je lani te obtožbe že zavrnilo in zatrdilo, da kršitve niso bile tako hude, da ne bi moglo dokončati zadane naloge.
Erjavec tudi na Švedskem nabiral podporo za spoštovanje arbitražne odločitve
Zunanji minister Karl Erjavec se je danes v Stockholmu sestal s švedsko kolegico Margot Wallström in ji podrobno predstavil ozadje arbitraže za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je povedal za STA, Švedska podpira spoštovanje mednarodnega prava, po njegovih besedah pa so tudi zaskrbljeni zaradi napovedi Hrvaške o nespoštovanju arbitraže.
Erjavec je spomnil, da je bila Švedska v času podpisa arbitražnega sporazuma predsedujoča EU. Kot je povedal, Stockholm podpira spoštovanje mednarodnega prava in arbitražne odločitve.
"Mislim da, kar se tiče stališč Švedske, so na strani spoštovanja mednarodnega prava. Izrazili so zaskrbljenost, da Hrvaška ne bi priznala arbitražne odločbe. Jaz sem zagotovil, da Slovenija bo implementirala arbitražno odločbo na takšen način, da ne bi prišlo do incidentov. Pričakujemo pa, da bo prej ko slej tudi pod pritiskom Evropske komisije Hrvaška priznala to arbitražno odločbo," je povedal Erjavec.
Minister je po pogovorih z Wallstromövo tudi povedal, da so v Stockholmu prepričani, da je arbitražni sporazum del mednarodnega prava, začudeni pa so nad napovedmi Hrvaške, da ne namerava spoštovati zavez, ki jih je dala, ko je pristopala k EU.
Erjavec je ponovno zavrnil argumente Hrvaške, da arbitraža ni več relevantna, ker da je bil proces zaradi pogovorov med slovenskima arbitrom in agentko nepovratno kompromitiran. "Ta afera s prisluhi sploh ni več predmet obravnave od tistega dne, ko je arbitražno sodišče odločilo, da to ne vpliva na delo arbitražnega sodišča in da nadaljuje svoj postopek in ga bo tudi zaključilo. To je bolj izgovor Hrvaške," je poudaril slovenski zunanji minister.
S tem je spomnil na delno razsodbo arbitražnega sodišča iz 30. junija lani, v kateri so arbitri odločili, da je Slovenija s pogovori med arbitrom in agentko sicer kršila postopek, a to ni bila tako huda kršitev, da arbitražni sporazum ne bi več veljal in da sodišče v prenovljeni sestavi ne bi moglo dokončati dela.
KOMENTARJI (350)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.