Marinič: Prodaja pod mizo

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v 83 gospodarskih družbah, je danes zaslišala nekdanjo predsednico nadzornega odbora Soda Rino Klinar. Ta je med drugim pojasnila, da se ta odbor v času njenih mandatov ni ukvarjal s konkretnimi prodajami, saj te pristojnosti ni imel, temveč je o prodajah odločal upravni odbor. Klinarjeva je poudarila, da je kot predsednica nadzornega odbora delala gospodarno in v skladu s svojo funkcijo.

Klinarjeva, v obdobju 1994-1996 ministrica za delo, družino in socialne zadeve, sicer pa med leti 1997 in 2001 ter 2001 in 2005 predsednica nadzornega odbora Soda, je med pričanjem pred preiskovalno komisijo večkrat poudarila, da nadzorni odbor ni imel funkcije odločanja in sklepanja o prodajah deležev. "Sama nisem imela neposredno vpliva na odločitve upravnega odbora Soda," je zatrdila.

Klinarjeva: Ni prihajalo do nepravilnosti

Odločitve o prodajah je po njenih besedah sprejemal upravni odbor, ki pa je moral vsaj dvakrat letno poročati nadzornemu odboru. Nadzorni odbor je zgolj obravnaval poročila vodstva Soda in se seznanjal s sklepi upravnega odbora. "S konkretnimi prodajami smo bili seznanjeni post festum. Na seji smo sicer upravni odbor povprašali, zakaj je prišlo do posamezne odločitve o prodaji. Na podlagi našega poizvedovanja ni bilo razlogov, da bi lahko ugotovili, da je bilo kaj izvedeno mimo predpisov," je zatrdila Klinarjeva. Da ni prihajalo do nepravilnosti, je po njenih besedah ugotavljalo tudi računsko sodišče v takratnih poročilih.

Tako Klinarjeva tudi ni mogla podrobneje govoriti o prodajah deležev v Pivovarni Union, Mercatorju in Leku. Glede prodaje deleža Soda v Pivovarni Union je povedala le, da je takratni direktor Soda nadzorni odbor seznanil z razlogi za prodajo. Mercator je bil prodan po izteku mandata Klinarjeve v nadzornem odboru Soda, glede prodaje Leka pa je bil nadzorni odbor, kot je zatrdila, po prodaji deleža seznanjen z razlogi in ocenami za prodajo.

O prodajah ni bilo govora

Člani preiskovalne komisije - predseduje ji Branko Marinič (SDS) - so sicer vztrajali pri pojasnilih glede konkretnih primerov, a je Klinarjeva vedno znova poudarjala, da se s konkretnimi primeri prodaj nadzorni odbor ni nikoli ukvarjal. Zatrdila je tudi, da kot predsednica ni imela nobenih večjih pristojnosti kot ostali člani nadzornega odbora.

Član komisije Kristjan Janc (SLS) je sicer podvomil v pričanje Klinarjeve, da kot predsednica nadzornega odbora ni nikoli z nikomer govorila o konkretnih prodajah, poleg tega pa ji je Marinič očital, da na vprašanja komisije odgovarja preveč na splošno. Klinarjeva je vnovič poudarila: "Več vam ne morem povedati, ker se nikoli z nikomer nisem pogovarjala o tem. Zadeve so preverljive, lahko si pogledate zapisnike sej," je povedala.

Marinič je še dejal, da je politična opredeljenost Klinarjeve glede na to, da je članica SD (takratne ZLSD), znana in da je blizu tudi ljudem iz Foruma 21, v katerem je imel vidno vlogo tudi nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković.

Predsednik komisije je zato izrazil začudenje, da se ni v času svojega mandata nikoli z nikomer srečala na temo konkretnih prodaj, saj so ji bili ljudje iz vrst Foruma 21 blizu. Klinarjeva je na to odgovorila: "Meni ni nihče blizu. Ker delam v gospodarstvu, so mi blizu je korektni in profesionalni odnosi."

Na Mariničevo vprašanje, ali se spomni, da je bil predsednik upravnega odbora Soda Anton Rop, je Klinarjeva odgovorila, da je bil določeno obdobje Rop predsednik upravnega odbora. "Rop je bil dvakrat predsednik upravnega odbora Soda," jo je popravil Marinič.

V izjavi za javnost je Marinič pojasnil, da je bil Rop predsednik upravnega odbora Soda dva mandata, in sicer med 1993 in 1998 ter med 1998 in 2000, v istem času pa je bil tudi neko obdobje direktor Kada. Po svojih funkcijah je bil Rop, tako Marinič, neposredno in posredno vpet v upravljanje obeh skladov. "Na Sodu je bilo v tem času, ko ga je obvladovala LDS oz. Rop zaradi slabega gospodarjenja - netransparentnih prodaj in prodaj pod mizo - primanjkljaj v višini 250 milijard tolarjev," je poudaril Marinič.

Sicer pa je Klinarjeva pojasnila, da je nadzorni odbor Soda v času njenega mandata opozarjal, da mora Sod čimbolj natančno oceniti obveznosti iz naslova denacionalizacije. "Večkrat smo pozvali k pridobitvi podatkov, koliko zadev je še odprtih pri posameznih upravnih enotah in kako tečejo postopki. Ocenili smo, da je pomembno pospešiti postopke denacionalizacije," je pojasnila in dodala, da se je nadzorni odbor s številkami seznanjal na splošno, ne pa po posameznih primerih.

Marinič: Premoženje so prodajali nepregledno in pod mizo

Marinič je po današnjem zaslišanju v izjavi za javnost zatrdil, da dokumentacija kaže, da sta Kad in Sod premoženje prodajala nepregledno in pod mizo. Iz seznama prodanih deležev je po njegovih besedah najti podjetja, katerih direktorji so med ustanovnimi člani Foruma 21 in se pojavljajo kot kupci deležev, ki jih je prodajal Sod. Marinič je izpostavil Bojana Petana (DZS), Janeza Pergerja (Kompas), Bruna Koreliča (nekdaj Luka Koper), Janeza Bohoriča (Sava), Hermana Rigelnika (ACH) in Zorana Jankovića (nekdaj Mercator).

Kot je zatrdil Marinič, je funkcija preiskovalne komisije jasna. "V teh okvirih delujem, tako bom deloval tudi v prihodnje, ne da bi se izogibal izreči imen, ki so v neposredni ali posredni povezavi s prodajo deležev, ki jih preiskuje komisija," je poudaril.

Preiskovalna komisija se bo naslednjič sestala predvidoma 29. novembra.