Sodnica narekovala Mariniču: Frankfurt ist eine grosse Stadt

Ljubljansko višje sodišče je potrdilo odločitev kranjskega okrajnega sodišča, ki je poslanca SDS Branka Mariniča zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin.

Marinič je dejal, da ga je odločitev presenetila, in napovedal, da bo izkoristil "vsa pravna sredstva", da bi dokazal svojo nedolžnost.

Marinič ne namerava odstopiti, njegova stranka misli, da bi moral

O odstopu z mesta poslanca ne razmišlja, "drugo pa je, kaj in kako se bodo odločali organi stranke". Prav tako Marinič ne namerava z mesta poslanca odstopiti v primeru, če bi sodbo potrdilo še vrhovno sodišče. "Gre za ustavno kategorijo, o kateri malokdo spregovori, v katerih primerih poslancu preneha mandat," je pojasnil Marinič.

V njegovi stranki niso tega mnenja. Od Mariniča pričakujejo, da bo vrnil poslanski mandat, saj je sodba pravnomočna. Če bo to storil, ga bo v državnem zboru nadomestil predsednik podmladka SDS Andrej Čuš.

Da bi moral Marinič po dveh "nedvoumnih sodbah sodišč na dveh stopnjah" odstopiti, meni tudi predsednik državnega zbora Gregor Virant. To bi bila za Mariniča edina častna poteza, hkrati pa nujna za zavarovanje ugleda državnega zbora, je ocenil. Poudaril je še, da je sodba višjega sodišča glede Mariniča še eden od kamenčkov v mozaiku slabega ugleda državnega zbora.

Po nareku sodnice moral zapisovati nemške stavke

Kot je znano, je tožilstvo poslancu SDS očitalo, da je izpit iz nemščine namesto njega opravljal nekdo drug, a je Marinič vztrajal, da je tako pisni kot ustni del izpita opravljal sam. Pripomnil je, da je izpit iz gospodarskega prava doslej že štirikrat neuspešno opravljal in če bi imel namen storiti to, kar mu očita tožilstvo, bi to verjetno naredil za ta predmet.

Dejal je tudi, da gre za politični konstrukt, saj da je mož Marjete Ekar, profesorice, pri kateri je bil izpit, nekdanji višji član LDS. A profesorica je prav tako odločena: danes je povedala, da Mariniča vidi drugič v življenju, prvič ga je videla na sojenju v Kranju. Po njenem zatrjevanju na izpitu ni bil Marinič, ampak neki drug moški, ki je bil videti mlajši.

Pojasnila je, da so kandidati izpit najprej opravljali pisno, nekaj tednov zatem pa še ustno. Nekaj dni pred slednjim je dobila anonimno pismo, v katerem so bile opisane domnevne Mariničeve namere. Zato je na dan izpita odšla v referat, zaprosila za Mariničev vpisni list in pogledala njegovo fotografijo.

Neznani kandidat na ustnem izpitu se je po njenih besedah izkazal z indeksom, v katerem ni bila Mariničeva fotografija. Ko je indeks želela zaseči, ji ga je iztrgal iz rok in pobegnil, zadržala pa je izpitno polo, je še dejala. Marinič je sicer v spis vložil drugo polo, za katero trdi, da je tista z ustnega dela izpita, vendar je Ekarjeva danes zatrdila, da ona takih vprašanj ne bi nikoli postavila.

Polo, ki jo je v spis vložil Marinič, je grafološki izvedenec Vinko Brodarič primerjal s tistima dvema, ki ju je imela Ekarjeva. Poudaril je, da sicer lahko ocenjuje le na podlagi velikih tiskanih črk z Mariničeve pole, a kljub temu je menil, da rokopisi niso isti. Da bi se še dodatno prepričali, je sodišče Mariniču narekovalo nekaj stavkov tako v slovenščini kot v nemščini, ki jih je moral poslanec zapisati z malimi črkami.