VIDEO: Kangler: Spet dobivam občutek, da imamo dvojne kriterije

Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da sta bila pri oblikovanju javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Maribor in Iskro Sistemi za postavitev mestnih radarjev kršena dva zakona. Tako naj bi odgovorne osebe pri mestni občini kršile zakon o javnem naročanju (ZJN) in zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP). Direktor družbe Iskra Sistemi Dušan Šešok je povedal, da je družba že po županskih volitvah v Mariboru prekinila pogodbo.

Po mnenju komisije so odgovorni s kršitvijo omogočali korist zasebnemu partnerju in izpolnili znake korupcije. Prav tako so odgovorne osebe na mestni občini sprejele pogodbeno obveznost plačevanja zasebnemu partnerju, ki je v nasprotju s pravno dopustnimi cilji. Predvideno je namreč, da se investicija in pričakovani dobiček zasebnega partnerja pridobi iz plačanih glob za pričakovane (možne) kršitve cestnoprometnih predpisov.

Komisija o imenih na občini ne more govoriti

Podpredsednik komisije Rok Praprotnik je pojasnil, da je komisija ugotovila, da so odgovorne osebe na mariborski občini večkrat kršile zakonodajo, posledica tega pa je bila korist za zasebnega partnerja v projektu. O imenih ne sme govoriti, saj komisija ne more in ne sme ugotavljati individualne odgovornosti, lahko pa jo za to pristojni organi, ki jim je komisija predala dokumentacijo.

Zatrdil je še, da je komisija ugotovila tudi, da se je med samim potekom javnega razpisa vrednost projekta bistveno dvignila. Takrat bi morala občina po mnenju komisije razpis ponoviti z novimi pogoji, ker pa tega ni storila, je onemogočila morebitno sodelovanje potencialnih partnerjev, ki v prvotnem razpisu niso sodelovali. Poleg tega je bil celo spremenjen in zasebnemu partnerju prilagojen projektni načrt. Tako sta bili kršeni načeli transparentnosti in konkurenčnosti.

Komisija meni, da ZJZP ne dovoljuje oblikovanja javno-zasebnega partnerstva na področju kaznovalnega prava in drugih področjih nadzora nad izvajanjem predpisov, saj sta si pri tem interesa javnega in zasebnega partnerstva nasprotna – interes države oziroma lokalne skupnosti je, da se predpisi čim bolj spoštujejo oziroma da je kršitev čim manj. Interes zasebnega partnerja pa je, da je kršitev čim več, saj to zanj pomeni večji dobiček.

Ob tem je komisija napovedala, da bo v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljevala postopke za uveljavitev ničnosti tega pogodbenega razmerja. Tako naj bi v kratkem po besedah Praprotnika že pripravili tožbo, s katero bodo dokazovali ničnost pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Med postopkom je del dokumentacije že odstopila pristojnim organom odkrivanja in pregona zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Državni revizijski komisiji pa bo dala pobudo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ter predlog za uvedbo postopka o prekršku.

Razpis bi morali ustaviti in ponoviti

Komisija meni, da bi morali na mestni občini, ko se je spremenil predmet javnonaročniškega razmerja oziroma javnonaročniškega partnerstva, ustaviti in ponoviti javni razpis, v njem pa bi morali sodelovati najmanj trije kandidati. Tako so odgovorne osebe na občini kršile dolžno ravnanje in izbranemu zasebnemu partnerju omogočile korist v obliki sklenitve odplačanega posla v javno-zasebnem partnerstvu, zaslužek od pogodbeno dogovorjenega deleža glob in trženja optičnega kabla. S tem so ravnale koruptivno, je prepričana komisija.

Hkrati pa je nedopustno tudi to, da so odgovorni na Mestni občini Maribor sprejeli obveznost plačevanja zasebnemu partnerju neposredno iz plačanih glob za pričakovane kršitve cestnoprometnih predpisov. To pomeni, da se pogodbena obveznost do zasebnega partnerja lahko izpolnjuje s sicer negotovim, a pričakovanim množično nezakonitim ravnanjem udeležencev v cestnem prometu.

Takšno ravnanje "je v nasprotju z integriteto, ki se pričakuje od funkcionarjev in od javnih uslužbencev pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi," je še zapisala komisija.

Iskra sistemi že dan po mariborskih volitvah prekinila pogodbo

V odzivu na odločitev komisije pa je direktor Šešok povedal, da so že dan po volitvah nadomestnega župana sami prekinili pogodbo z občino. Pogodba je bila prekinjena po krivdi javnega partnerja, ki se pogodbe ni držal. Sledi še enomesečni odpovedni rok, ki se izteče 18. aprila. Če do takrat ne bo dogovora, bo Iskra vložila tožbo za vložena sredstva v višini sedem milijonov evrov, ob tem pa še za odškodnino zaradi prekinitve pogodbe po krivdi občine, je napovedal.

Odškodnina je po Šešokovih besedah v pogodbi jasno definirana. Gre za 70 odstotkov povprečno mesečno pobranih kazni pomnoženo s 120 meseci, glede na to, da gre za desetletno pogodbo. O konkretni številki ni želel govoriti, je pa zagotovil, da je ta zelo visoka.

Ob tem je dejal, da nimajo nič z računskim sodiščem in protikorupcijsko komisijo. Pri pripravi pogodbe je imela občina po njegovih besedah pravno pomoč in mnenje Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Številni so si ogledali pogodbo, ki je bila takrat po Šešokovih besedah sprejemljiva za vse, dokler to ni postal politični problem.

"Ljudje pač želijo svoje in tako jih še vedno okoli 1500 dnevno krši cestnoprometna pravila, nekateri se skozi Maribor še vedno vozijo 100 kilometrov na uro tam, kjer je omejitev 50. Samo februarja smo evidentirali 140 takih primerov," je dejal prvi mož Iskre.

Spomnil je, da je mariborski mestni svet podžupana Milana Mikla zadolžil, da se z njimi dogovori, a se niso dogovorili nič, čeprav naj bi Iskra dala "zelo minimalno in korektno ponudbo v višini sedmih milijonov evrov", da končajo skupni projekt. Nato so po njegovih besedah bile volitve, odzivov po njih pa nobenih.

Radarji jezili Mariborčane

Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajani semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun.

Ko so ljudje začeli dobivati kazni, so postali precej jezni. Najprej so radarje sežigali, nato so se vanje zaletavali, enega so celo priklenili na avtomobil in izruvali. Šli so tudi na ulice, najprej s svečami, nato s transparenti in jasnim sporočilom "gotof je", ki je bilo namenjeno županu Francu Kanglerju.

Takratnemu županu se je odrekla celo lastna stranka SLS. Sledilo je še več protestov proti njegovemu vladanju. Na tretji, hkrati tudi zadnji, mariborski vstaji je policija zaradi nasilništva prijela 119 ljudi, 39 pa jih je bilo poškodovanih. Kmalu zatem je Kangler sporočil, da s položaja odstopa, na začetku tega meseca pa je bil za nadomestnega župana izvoljen Andrej Fištravec, ki je napovedal, da bo uredil problematiko radarjev. Položaj bo prevzel 8. aprila.

Kangler vidi dvojna merila

"Ne vem, zakaj dobivam spet občutek, da imamo dvojne kriterije," je v odzivu na poročilo dejal Kangler. Pojasnil je, da so javna naročila v Mariboru vodili po enakem postopku kot za ljubljanske Stožice, projekt pa je vodil tudi isti inštitut za javno-zasebno partnerstvo.

Kangler je poudaril, da sam osebno v teh postopkih ni sodeloval. "To je bilo prepuščeno stroki – prometnemu uradu in uradu za komunalo. Vse postopke je mestni svet sprejel, nadzorni odbor pa pregledal. Seveda pa kot župan nosim politično odgovornost, in to odgovornost sem tudi prevzel in odstopil," je dejal.

Fištravec si želi izničiti pogodbo

Fištravec je ugotovitve komisije pozdravil, pri tem pa zapisal, da so tako potrjene ugotovitve, ki so bile podane že v volilni kampanji. Hkrati želi spomniti, da je Milan Mikl, ki je po odstopu Kanglerja začasno prevzel vodenje občine, želel na lastno pest izpeljati pogajanja s podjetjem Iskra Sistemi.

Fištravec dodaja, da bo občina vztrajala pri prekinitvi pogodbe, zato ga veseli ugotovitev komisije, saj si želijo, da bi postala pogodba nična oziroma da bi imela njena prekinitev nižje finančne posledice za občino. Verjame tudi, da bodo odgovorni za škodljivo pogodbo pripeljani pred roko pravice in da bodo morali odgovarjati za povzročeno škodo. Ob tem Fištravec obljublja polno sodelovanje z organi pregona ter drugimi institucijami. 

Poslanec SD Matevž Frangež, ki je zadevo novembra lani prijavil protikorupcijski komisiji, Fištravcu priporoča, da s pomočjo mnenja protikorupcijske komisije tudi sam začne postopek zatrjevanja ničnosti pogodbe s pomočjo protikorupcijske klavzule, ki jo pogodba vsebuje. "Odločitev KPK sem pričakoval in v veliki meri pritrjuje mojim argumentom iz prijave. Pričakujem, da bo čim prej zaključen postopek ugotavljanja ničnosti sklenjenega javno-zasebnega partnerstva," je zapisal.

Virant meni, da komisija dobro opravlja svoje delo

"Mislim, da Komisija za preprečevanje korupcije opravlja svoje delo korektno in profesionalno in vsako njihovo ugotovitev je treba vzeti zelo resno in jo spoštovati," pa se je na ugotovitve KPK v primeru mariborskih radarjev odzval minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.