Mestna občina Maribor in Iskra sta sklenili sodno poravnavo in zaključila sodni postopek oziroma tožbo, ki jo slednja leta 2014 sprožila zoper občino zaradi prekinitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa. Gre za zloglasne radarje, ki so leta 2012 odnesli takratnega župana Franca Kanglerja.
Iskra terjala občino za 12,8 milijona evrov
Kot so sporočili z občine, je bila poravnava sklenjena v višini sedem milijonov evrov z vključenim DDV, kar bodo izplačali Iskri v petih letih. "Na Mestni občini Maribor ocenjujemo, da je poravnava ugodna in bo omogočila koriščenje opreme za nujno modernizacijo semaforizacije v mestu, kar je bil tudi cilj. MO Maribor je s sklenjeno poravnavo plačala do sedaj izvedena dela in storitve na semaforskem sistemu, rekonstrukcije posameznih križišč v sklopu projekta in pridobila opremo, ki se je nahajala še v skladišču družbe Iskra," pravijo. S sklenitvijo poravnave je torej MO Maribor prejela tudi opremo, ki bo namenjena postopni (predvidoma v naslednjem letu do dveh) rekonstrukciji oziroma sanaciji semaforskega sistema v mestu. S sanacijo in posodobitvijo semaforskega sistema na področju MO Maribor, bo občina zagotovila bolj tekoče in varno delovanje semaforskega sistema, kar se tiče vidljivosti, saj bo sistem posodobljen na LED osvetlitev, kot tudi v smislu izpadov in okvar semaforjev, pravijo. Dodatno bo posodobitev, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno, vplivala na znatni prihranek električne energije, zmanjšali pa se bodo stroški letnega vzdrževanja semaforskega sistema, dodajajo.
Radarski sitem je s poravnavo prešel v last Mestne občine Maribor in to pomeni tudi fizično odstranitev radarjev v mestu, kar je bila obljuba župana Andreja Fištravca občankam in občanom mesta Maribor.
Kangler: Iskra odstopila od pogodbe, oni pa se gredo poravnati za takšen znesek
Nekdanji župan Kangler ni vesel takšne odločitve občine, zanima pa ga, ali ima mestna uprava za takšno poravnavo kakšno pooblastilo mestnega sveta.
"Iskra je odstopila od pogodbe, oni pa se gredo poravnati za takšen znesek," se je čudil Kangler in spomnil tudi na poravnavo z Veolio oziroma Arrivo, s katero je občina najprej sklenila dogovor, kmalu za tem pa se je ožji sodelavec Fištravčeve ekipe in nekdanji začasni direktor Nigrada Iztok Fras tja vrnil za člana uprave.
Kot še pravijo na občini, so stekli že pogovori z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo in drugimi mariborskimi fakultetami, da bi odstranjeno opremo predelali v izobraževalnih in drugih projektih in jim našli drugo uporabno vrednost. Ena izmed možnosti uporabe bi lahko bila tudi izdelava informacijskih tabel, ki informirajo in opozarjajo voznike o njihovi hitrosti, pred recimo vrtci in šolami. Za demontažo in morebitno predelavo v druge namene pa bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva v proračunu MO Maribor, pojasnjujejo.
Posla z mariborsko občino niso predstavljali samo radarji, pač pa je večino skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije predstavljala nadgradnja in sistemizacija semaforskega sistema, ki so jo peljali vzporedno s postavitvijo radarjev.
Sedanja mestna oblast se je pred visoko odškodnino branila s prizadevanji, da bi sodišče pogodbo, ki so jo z Iskro podpisali še v času prejšnjega župana, razglasilo za nično. Okrožno sodišče je njihovo zahtevo februarja zavrglo, a se je občina na sklep pritožila.
Za radarje, katerih postavitev konec leta 2012 je sprožila množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti v mestu, je na okrajnem sodišču tekel tudi kazenski postopek, v katerem se je Kangler zaradi domnevne zlorabe položaja zagovarjal skupaj s še tremi soobtoženimi. Tožilstvo pa je ob zaključku glavne obravnave obtožnico umaknilo.
KOMENTARJI (103)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.