Za prekinitev pogodbe zahtevajo 7 milijonov evrov

V Mariboru so se danes sestali predstavniki občine in podjetja Iskra Sistemi ter govorili o možnosti sporazumne prekinitve pogodbe o radarjih. Obe strani sta po sestanku povedali, da še niso dosegli nobenega dogovora. Po besedah predsednika uprave družbe Dušana Šešoka so sami v odstop od pogodbe pripravljeni za najmanj 7 milijonov evrov.

"Pogajanja so bila zelo trda, malo tudi glasna," je po sestanku povedal podžupan Milan Mikl, ki ga je mestni svet prejšnji teden pooblastil za vodenje pogajanj o prekinitvi pogodbe z Iskro Sistemi, ki so v mestu postavili sporne radarje. "Dokončno še ni rečenega nič in verjamem, da bomo v čim krajšem roku prišli do nekih zaključkov. Gremo pa v tej smeri, da pride do sporazumne prekinitve pogodbe," je dodal.

O konkretnih vsotah Mikl ni želel govoriti, saj je po njegovem "najprej treba ugotoviti dejansko stanje" in pridobiti soglasje mestnega sveta. "Mestni svet bo tisti, ki bo odločal o nadaljnjih postopkih," je dodal. Spomnil je, da v občinskem proračunu za to še ni rezerviranih sredstev, zato se bo treba dogovoriti za postopno odplačilo. "Zagotovo bo potrebnih dve do tri leta, da pridemo do te poravnave," je ocenil.

Šešok: Pripravljeno imamo tudi tožbo

Da še ni nič dorečenega, je potrdil tudi prvi mož Iskre Šešok. "Se še pogajamo. Dali smo minimalni zahtevek za sporazumno prekinitev pogodbe. Istočasno imamo pripravljeno tožbo in se bomo še tekom današnjega dne odločili, ali bomo to tožbo tudi vložili," je povedal. "Mi smo do sedaj v ta projekt vložili neposredno brez vključenih razvojnih stroškov 5 milijonov evrov. Podali smo zahtevek za nadomestilo razvojnih stroškov v višini 820.000 evrov, zahtevek za milijon evrov za prekinitev pogodbe in 160.000 evrov za obresti, glede na to da se pogodba ne izvaja," je pojasnil.

Na seji mestnega sveta prejšnji teden se je govorilo o tožbenem zahtevku v višini 126 milijonov evrov. Kot je danes pojasnil Šešok, je tožbeni zahtevek za obračunane kazni do 6. marca opolnoči visok približno 14,2 milijona evrov in se bo vsak mesec povečeval.

Mnenje računskega sodišča in protikorupcijske komisije o pogodbi za Šešoka nimajo pomena. "Mene mnenja organov, s katerimi mi kot zasebni partner nimamo prav nič, popolnoma nič ne zanimajo. Mi smo pogodbo sklenili. Mestni svet jo je potrdil brez enega glasu proti. Sam osebno sem prepričan, da je pogodba popolnoma zakonita," je dejal. Če bi državni instituciji vendarle ugotovili, da je pogodba nična, pa to po besedah Šešoka pomeni, da je ničnost povzročila občina, Iskra Sistemi pa so upravičeni do odškodnine.

Šešok je še izpostavil, da se projekt nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa v Mariboru preveč posplošuje. "Tu ne gre za projekt radarjev, ampak projekt pametnega mesta, ki predvsem ureja pretočnost vozil. Tukaj smo mi očitno korak pred časom. To so tehnološke rešitve, na katere bi bilo vsako mesto ponosno," je dodal.

Mariborčani si lahko oddahnejo!

Številni Mariborčani, ki so jih zaradi prehitre vožnje ujeli sporni radarji, si lahko po spremembi zakona o prekrških, ki nalaga, da mora biti kršitelj s kršitvijo seznanjen v 30 dneh, oddahnejo. Iz mariborskega redarstva so namreč sporočili, da za pretekle kršitve ne bodo pošiljali plačilnih nalogov. Kot je pojasnil Mitja Senekovič z redarstva, so si tudi sami oddahnili, saj bi bili v primeru pisanja kazni kadrovsko močno preobremenjeni.

Do konca februarja so namreč radarji zabeležili že več kot 165.000 prekoračitev hitrosti, kar bi pomenilo več milijonov evrov kazni. To po besedah Senekoviča pomeni najmanj 30.000 prekrškov mesečno, medtem ko se medobčinsko redarstvo v povprečju ukvarja z okoli 20.000 prekrški na leto.

Redarstvo pozdravlja spremembo zakona, saj se na ta način zagotavlja seznanitev kršitelja v roku enega meseca, kar zagotavlja varovanje vseh ustavno zagotovljenih pravnih jamstev. "Potrebno je namreč upoštevati, da kršitelj zaradi avtomatskih meritev ni seznanjen na kraju prekrška s storjenim protipravnim ravnanjem, daljše časovno obdobje od storitve do seznanitve pa zmanjšuje možnost učinkovite obrambe lastnika vozila," še dodajajo na redarstvu.

Ker so se pojavila vprašanja, ali je res že mogoče z gotovostjo trditi, da kazni ne bo, če pa novi zakon o prekrških še ni stopil v veljavo, Senekovič odgovarja, da se do uveljavitve zakona najverjetneje še ne bodo razjasnili vsi dvomi okoli pogodbe z Iskra Sistemi. Prav tako je možno, da bo pogodba do takrat že prekinjena.

Nova zakonodaja se bo lahko uporabljala tudi za storjene prekrške pred spremembo zakona, saj gre za procesni postopkovni predpis, kjer se uporablja zakonodaja, ki je v veljavi v času obravnave in ne storitve dejanja, je še pojasnil Senekovič.