Vajeti Maribora bo prevzel Andrej Fištravec, ki je kljub drugačnim napovedim nekaterih javnomnenjskih anket že v prvem krogu zbral dovolj glasov za zmago na nadomestnih županskih volitvah.
Po neuradnih rezultatih je zbral okoli 53 odstotkov glasov, polovico manj pa jih je dobil njegov najtesnejši zasledovalec, kandidat SD Matevž Frangež.
Ta je Fištravcu, v štabu katerega so zmago bučno proslavili, čestital in na kratko tudi ocenil volitve. Za slabo udeležbo je okrivil politiko, ki po njegovem ni znala motivirati ljudi, da bi šli na volišča.
Nad volilno udeležbo je razočaran tudi kandidat SLS Milan Mikl, ki je danes zbral dobrih šest odstotkov glasov, pričakoval pa je precej več podpore. Tudi on je čestital Fištravcu in mu zaželel uspešno delo. "Upam, da bo spremenil svoje stališče do mestnega sveta. Moral bo sodelovati z mestnim svetom, če bo želel dobro Mariboru," je dodal.
V prihodnje se vidi v mestnem svetu, medtem ko za župana ne bi rad več kandidiral. "Ko ti volivci enkrat ne dajo podpore, nima smisla še enkrat poskušati," je še povedal.
Težje je delati "za"
Kot je dejal Fištravec, se bo po volilni zmagi najprej skušal naspati, nato pa namerava takoj začeti delati. Čas do uradne razglasitve rezultatov namerava izkoristiti za sestavo svoje ekipe ter potrditi prioritete, ki so jih določili že pred volitvami.
"Rad bi čim prej povezal gospodarsko zbornico z mestno občino, da se začnejo delati stvari, ki so vitalnega pomena. Videti vse naše investitorje, ki se zanimajo za Maribor, odpraviti sistemizacijo na mestni občini ter opraviti razgovore z vodji uradov in jim povedati, kaj si mislim o kom," je dejal bodoči župan Maribora.
Fištravec je ob tem poudaril, da ne želi biti revanšističen, Maribor namreč tega zdaj ne potrebuje, potrebuje pa pamet, stroko in skupno delo, pa tudi nekaj odpuščanja. "Drug drugemu moramo marsikaj odpustiti, da bomo lahko skupaj živeli naprej," je dejal.
Z mestnim svetom, ki se ne želi samorazpustiti, namerava sodelovati programsko. "Konec koncev mestni svet predstavlja občane Maribora, zato bomo s kakovostnimi projekti našli skupen jezik," je prepričan Fištravec. Pri tem je spomnil, da so mestni svetniki doživeli tudi precej hudega, tudi sam je bil precej kritičen do njih. A ker so se odločili, da vztrajajo na svojih položajih, so nase sprejeli veliko odgovornost za skupno delo.
V zvezi s skromno volilno udeležbo je dejal, da je očitno težje delati nekaj "za" kot nekaj "proti", protesti pa so bili izraz prvega nezadovoljstva, ki ga ni bilo mogoče več dopuščati. Na njegovo srečo je sam dobil dovolj podpisov, da je sploh kandidiral, za uspeh pa šteje tudi dejstvo, da je v konkurenci enajstih kandidatov slavil že v prvem krogu.
Novopečeni politik s klobukom
Šestinpetdesetletni sociolog Andrej Fištravec je v politiki novinec, s svojim značilnim klobukom pa je med Mariborčani znano ime.
Po doktoratu na sedanji Filozofski fakulteti v Mariboru je tam več kot desetletje delal kot asistent in visokošolski učitelj, dokler se ni zapletel v spor s tedanjim vodstvom univerze, ki mu je odvzelo habilitacijo.
Do nedavnega je bil zaposlen v mariborski enoti Zavoda RS za šolstvo, zdaj pa je vodja Znanstveno-raziskovalnega centra Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Raziskuje predvsem na področju mladine in zasebnega šolstva.
V ospredje je stopil ob nedavnih množičnih protestih v Mariboru, tako kot komentator kot aktiven udeleženec. Skupaj z drugimi vidnimi Mariborčani, kot so Peter Boštjančič, Vlado Novak, Tone Partljič, Primož Premzl in Boris Vezjak, je spisal manifest Skupaj za Maribor, v katerem so ponudili vrsto idej za prihodnje upravljanje Maribora.
Ta skupina je tudi aktivno podprla njegovo kandidaturo za nadomestnega župana Maribora, medtem ko je uradno kandidaturo vložil s podpisi, ki jih je zbral več kot 1200.
Volitve zaznamovala nizka volilna udeležba
Čeprav so protesti nakazovali, da si Mariborčani močno želijo sprememb, novih obrazov, nove politike, pa je na volitvah, ki so veljale za zgodovinske, glasovalo le nekaj več kot 31 odstotkov volilnih upravičencev.
Delni vzrok je najbrž mogoče iskati v dejstvu, da prav veliko novih obrazov te volitve niso prinesle, večinoma jim že pred uradno kampanjo ni uspelo zbrati dovolj podpisov, da bi kandidaturo sploh vložili.
Nekateri Mariborčani pa pravijo, da jih je razočaral izkupiček protestov. Želeli so menjavo oblasti, nova delovna mesta, nov zagon mesta, menjava župana in štirih svetnikov pa tega po njihovem ne zagotavlja.
Ugotovili več kršitev, tudi hujše
Posebnost teh volitev je bila sicer tudi v tem, da so prvič v Sloveniji predmet monitoringa domače nevladne organizacije. Izvaja ga Center za državljansko vzgojo (CDV), katerega prostovoljci nenapovedano obiskujejo mariborska volišča in ugotavljajo morebitne kršitve.
Kot so zapisali v izjavi za javnost, je bil do 12.30 monitoring opravljen na 43 voliščih od skupno 114 volišč, ob tem pa so bile ugotovljene številne lažje pa tudi osem grobih kršitev volilne zakonodaje.
Najhujše opažene kršitve so bile, da na kar nekaj voliščih volilne skrinjice niso bile zapečatene in ni bila zagotovljena zasebnost volivca na volišču. Izpostavljajo primer, ko je volilni odbor lahko opazoval volivca v volilni kabini. Naleteli pa so tudi na primere, ko volilni odbor ni imel volilnega zapisnika na volišču, ob prihodu opazovalca ni imel potrebnih uradnih zalepk za kuverte, s katerimi bodo zvečer oddajali preštete glasovnice ... Tudi sama volišča so ponekod pomanjkljivo označena, za invalide pa večinoma sploh niso dostopna, še ugotavlja monitoring.
"Na osnovi trenutnega stanja monitoringa že lahko zaključimo, da je bila zaskrbljenost civilne družbe glede legitimnosti in zakonitosti letošnjih predčasnih lokalnih volitev v Mariboru več kot upravičena," so še zapisali v delnem poročilu. Volitve so opazovali do zaprtja volišč, prisotni so bili tudi ob štetju glasov.
Kanglerja odnesli protesti
Zmagovalec mariborskih nadomestnih županskih volitev bo nasledil Franca Kanglerja, ki so ga odnesli množični protesti konec lanskega leta in za katere so bili zadnji sprožilec sredi dolgo tlečega nezadovoljstva meščanov zloglasni radarji.
Občino bo vodil do novih rednih lokalnih volitev, ki bodo jeseni prihodnje leto.
Svetniška mesta nazaj v roke SD
Mariborski volivci so danes volili tudi štiri nove svetnike, ki bodo zasedli izpraznjena mesta svetnikov SD, ki so decembra prav tako odstopili, ko so po protestih neuspešno upali na razpustitev mestnega sveta.
Po neuradnih rezultatih bodo na izpraznjene stolčke spet sedli štirje svetniki iz vrst SD. Aleksandra Kalacun je prejela 7,96 odstotka glasov, Metod Dolinšek 7,79 odstotka, Jadranka Barbarić 7,14 odstotka, Miroslav Blažič pa 6,96 odstotka glasov. "To smo pričakovali, ker smo trdo delali, tako v času, ko smo bili v opoziciji v mestnem svetu kot zdaj v kampanji," je za povedal Dolinšek.
