Nekdanji tožilec o zadevi Kangler: name ni nihče nikoli pritiskal

Marčič, ki je v preteklosti kot tožilec zastopal zadeve proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, je uvodoma člane komisije obvestil, da glede na sklep ustavnega sodišča konkretno o zadevi ne sme izpovedovati. To so člani komisije tudi spoštovali in ga o njegovih posameznih tožilskih odločitvah niso spraševali.

Je pa Marčič odgovarjal na vprašanja predvsem predsednika komisije Dejana Kaloha (SDS), ki ga je med drugim spraševal za komentarje navedb nekaterih prič pred komisijo, pa tudi za mnenje glede policijskih in tožilskih postopkov na splošno.

Marčič, ki je v svoji tožilski karieri obravnaval več odmevnih primerov, med drugim umor predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, pa primer direktorja propadlega finančnega imperija Dadas Davorina Sadarja ter primer zdajšnjega župana Občine Radenci Romana Leljaka, je danes pred parlamentarno komisijo poudaril, da nikoli nihče ni vplival na nobeno njegovo odločitev. Dejal je tudi, da se sam ni nikoli imel za kakršnokoli oblast ter da v medijsko odmevnih primerih nikoli ni imel kakšnega strokovnega nadzora.

Na vprašanje, kako je možno, da so bile vse kazenske ovadbe, ki so bile vložene zoper Kanglerja, že naslednji dan v časopisu Večer, pa je Marčič dejal, da mu nikoli ni bilo jasno, kako to, da denimo s televizijskimi kamerami vedno čakajo, ko gre policija na neko hišno preiskavo in da so torej novinarji o neki zadevi vnaprej obveščeni.

Članico parlamentarne komisije Anjo Bah Žibert (SDS) pa je zanimalo, koliko je kot tožilec imel primerov, da je na drugi strani bila vidna politična osebnost. Marčič ji je odgovoril, da jih ni bilo veliko in da je bil zagotovo "najbolj politično razvpita osebnost", ki jo je imel na nasprotni strani, Franc Kangler.

Na vprašanje, ali je bil postopek v zvezi s Kanglerjem kako drugačen od drugih, pa je Marčič dejal, da je bil kvečjemu bolj zahteven, tudi zaradi obrambe, ki se je po njegovih besedah trudila na vso moč in tudi uporabila vsa možna pravna sredstva, posledično pa so se postopki po njegovih besedah vlekli.

Glede aktualnih razmer in po Kalohovih besedah "pasivnosti" ljubljanskega tožilstva, ki je zavrglo ovadbe zaradi napisov na plakatih, ki po njegovem mnenju spodbujajo sovraštvo, nestrpnost in nasilje, pa je Marčič dejal, da odločitve ne more oceniti, dokler ne vidi konkretnega akta.

Bi se pa sam, kot je odgovoril na Kalohovo vprašanje, počutil neprijetno, če bi videl napis "smrt marčičizmu". Pri tem bi ocenjeval resnost grožnje, je dejal Marčič in dodal, da je v svoji tožilski karieri sicer bil deležen več resnih groženj.

Od prič je za zaslišanje pred komisijo ostala še nekdanja vodja mariborskih tožilcev Elizabeta Györkös, ki pa je svojo udeležbo na zaslišanju pred komisijo napovedala za jesen. Ostale zaenkrat načrtovane priče so že zaslišali.

Komisija medtem čaka tudi na dokončen sklep ustavnega sodišča po tistem, ko je to lani do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, če se nanaša na sodnike in državne tožilce.