Pred tem so poslanci sprejeli še novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo omogočila začetek uporabe odloka hkrati z začetkom uporabe uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Na podlagi nove ureditve se bodo s 1. marcem znižale plače nekaterih funkcionarjev na najvišjih položajih, denimo predsednika vlade, predsednika računskega sodišča, varuha človekovih pravic in poslancev, ter postopno do leta 2009 zviševale plače denimo županov manjših občin.
Državni zbor je novelo zakona sprejel s tesno večino 42 poslanskih glasov SDS, SLS in NSi, proti je bilo 39 poslancev opozicijskih LDS, SD, SNS in koalicijske DeSUS. Odlok pa je bil sprejet s 43 poslanskimi glasovi, proti pa jih je bilo 39.
Novela je bila v obravnavi po skrajšanem postopku. Minister za javno upravo Gregor Virant je uvodoma dejal, da bi bile funkcionarske plače po novem sestavljene iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo pa bi se znižal z 0,5 odstotka na 0,3 odstotka.
Kot je dejal Virant, "nas plače v javnem sektorju vsako leto stanejo približno 700 milijard tolarjev". Sprememb zakona o sistemu plač in odloka o plačah funkcionarjev ni mogoče gledati izolirano, ampak ju je treba gledati v kontekstu celotne ureditve vseh plač v javnem sektorju. Plačna reforma v javnem sektorju je bila zastavljena leta 2002, od leta 2002 pa je ostala do danes mrtva črka na papirju.
Funkcionarske plače bi bile po novem sestavljene iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo. Funkcionarji v pravosodju, torej sodniki in tožilci, pa imajo strukturo plače takšno kot javni uslužbenci, torej zdravniki, učitelji in ostali. Sestavljena je iz osnovne plače, ki ovrednoti funkcijo, iz dodatkov, ki pridejo v poštev zgolj v primeru nekih izjemnih okoliščin in ne morejo biti več pravilo, in iz dela plače za delovno uspešnost, kar je novost.
Nižje plače na račun nižjega dodatka za delovno dobo
Novela in odlok prinašata znižanje funkcionarskih plač predvsem iz naslova znižanja dodatka za delovno dobo za 0,5 odstotka na 0,3 odstotka. Prihranek v letu 2006 bi bil približno 550 milijonov tolarjev, prihranek v celotnem obdobju usklajevanja plač v javnem sektorju, torej do konca leta 2009, pa približno milijarda tolarjev. Če upoštevamo predpostavko, da bomo vsako leto približno polovico letne eskalacije, torej povišanja plač zaradi inflacije, vplačevali v poseben sklad za odpravo nesorazmerji, pa ta prihranek znaša približno štiri milijarde tolarjev, je pojasnil Virant.
Del prihranjenega zneska bo usmerjen v plačevanje dodatne delovne uspešnosti sodnikov, kajti v sodni veji oblasti se struktura plače spreminja tako, da ne bo več uravnilovke. To pomeni, da bodo sodniki plačani tudi po delovni uspešnosti oziroma po učinkovitosti, je še povedal Virant.
Proti znižanju opozicija in nekateri poslanci koalicije
Alojz Sok je dejal, da bodo v poslanski skupini NSi novelo in odlok podprli, ker bo dosežena preglednost in enotnost v plačnem sistemu, predvsem pa, da bi odpravili plačna nesorazmerja. NSi veseli, da se z novelo in odlokom popravlja diskriminacija plač županov predvsem v manjših občinah.
Jakob Presečnik je v imenu poslanske skupine SLS dejal, da bodo novelo podprli. S sprejetjem novele bodo, tako Presečnik, tudi poslanci pokazali, da imajo resne namene. Tudi poslanci so namreč tisti, ki bodo v slabšem položaju kot do zdaj.
Poslanci SDS menijo, da je novelo treba sprejeti tudi zaradi uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Rudolf Petan je dejal, da je pomembno, da obstaja sistem, ki vključuje tudi napredovanje. V SDS so prepričani, da sistem še ni idealen, vendar ga bo še možno popravljati in dopolnjevati. V SDS bodo novelo podprli, je dejal.
V DeSUS pa opozarjajo, da novela ni usklajena s sindikati. Vili Rezman je dejal, da je zato ne morejo podpreti. Nasprotujejo tudi znižanju dodatka za delovno dobo z 0,5 na 0,3, ker s tem izgubljajo tisti, ki imajo več delovne dobe, je dejal Rezman.
Poslanec SNS Boštjan Zagorac je dejal, da gre za "navaden blef". Novela ni usklajena s sindikati, to pa je "nehigiensko". Zniževanje dodatka za delovno dobo mora biti usklajeno s socialnimi partnerji in imeti širši konsenz, je opozoril Zagorac. Tako niti novele niti odloka v SNS ne bodo podprli.
Pavel Gantar je dejal, da v LDS novele ne bodo podprli. Predlagatelj trdi, da bo z novelo utrl pot k enotnemu plačnemu sistemu, in sicer tako, da bo funkcionarjem odpravil razne dodatke za delovno dobo. To pa ne drži, je poudaril Gantar. Ti dodatki se bodo preprosto prelili v enotno plačo skozi razvrščanje v plačne razrede. Spremembe ne vodijo k enotnemu plačnemu sistemu v javnem sektorju, pač pa se ponovno uveljavlja parcialni pristop do plačnega sistema, je menil.
Tudi v SD opozarjajo na pomanjkljivosti in novele ne bodo podprli. Miran Potrč je dejal, da je tematika plač zelo zahtevna, je pa lahko tudi "krasno polje za demagogijo". Novela je pripravljena brez sodelovanja s pristojnimi sindikati. Vlada uvaja ponovno razlikovanje med različnimi skupinami. Ni tudi res, da bo z novelo prišlo do varčevanja v okviru celotnega sistema. Samo s 1. marcem bo nekaj prihranka, potem pa bo v naslednjih štirih letih prišlo do povečanja mase za plače. Predlagane rešitve bo treba oceniti tudi z vidika skladnosti z ustavo, saj posegajo v pridobljene pravice za nazaj, je dejal Potrč.
Stanovanjsko varčevanje po novem
Poslanke in poslanci so ob koncu današnjega dela januarskega zasedanja z 72 glasovi za in šestimi proti sprejeli novelo zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shem. Z njo se shema iz splošno varčevalne spreminja v namensko, poleg tega pa uvaja subvencioniranje mladih družin za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja.
Spreminjajo se tudi pogoji za pridobitev premije, ki bodo po spremembi zakona vezani na namensko porabo privarčevanih sredstev ali kredita, in ne zgolj na najem posojila. Spreminjajo se tudi obrestne mere na varčevalni in na posojilni strani, odpravlja se revalorizacija. Vlada spreminja tudi togo določilo glede obdobja varčevanja, saj ponuja rešitev, po kateri bo možno varčevanje za obdobje od najmanj petih do največ desetih let. Doslej je bilo namreč možno varčevati le za obdobje petih ali desetih let.
Zakon prinaša tudi povsem novo poglavje subvencioniranja mladih družin za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Subvencija ne bo vezana na varčevanje v shemi, pač pa bo do nje upravičena vsaka mlada družina, ki si prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo. Mlada družina pa je vsaka družina z enim ali več otroki, pri čemer vsaj en otrok še ne sme biti šoloobvezen. Mlada družina bo dobivala prva štiri leta po nakupu 160 evrov letno na družinskega člana, naslednja štiri leta pa 100 evrov na družinskega člana.
