Manjšina znova neenotna

Odbor DZ za zunanjo politiko in komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sta danes na skupni nujni seji o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem sprejela tri sklepe, ki se nanašajo na Avstrijsko ustavno pogodbo (ADP) in ustavno varstvo pravic manjšine, ki jih ta zagotavlja.

Na več kot štiriurni seji je bila znova očitna razdeljenost slovenske manjšine v Avstriji. Več članov obeh teles je zato v razpravi pozvalo predstavnike manjšine k enotnosti pri zaščiti interesov.

Odbor in komisija v prvem sprejetem sklepu pozivata vlado, naj zaradi novonastalih pogojev v odnosih manjšine z Avstrijo prouči možnost začetka postopkov za notifikacijo pravnega nasledstva ADP. Kot poudarjata v drugem sklepu, je Slovenija sicer nesporna naslednica ADP. Odbor in komisija tudi izražata zaskrbljenost, ker 7. člen ADP, ki govori o zaščiti slovenske manjšine, ostaja neizpolnjen. Dosledno uresničevanje zavez iz ADP je sicer mednarodna obveznost Avstrije, kar sta parlamentarni telesi zapisali v drugem sklepu.

Jedro dvomov po mnenju OZP in komisije predstavlja namen, da bi dvojezično topografijo na avstrijskem Koroškem urejal ustavni zakon. Slovenski vladi zato v tretjem sklepu predlagata, naj po diplomatski poti doseže, da bi Avstrija sprejela tako ureditev, ki ne bo izključevala ustavnega varstva pravic slovenske manjšine.

Predstavniki manjšine so priznali, da je manjšina trenutno razdeljena. "Če bi uredili notranje odnose, bi lažje odločali in ne bi nas izigravali," je v zvezi s tem prepričan Bernard Sadovnik (SKS). Vladimir Smrtnik iz edine politične stranke koroških Slovencev Enotna lista je dejal, da bo manjšina lahko kaj dosegla le, če bo enotna in če jo bo podprla tudi slovenska zunanja politika. K enotnosti vsaj glede ključnih interesov je manjšino med drugim pozval tudi predsednik parlamentarne komisije Janez Kramberger.

Deželni zbor avstrijske Koroške za ustavno ureditev topografije

Deželni zbor avstrijske Koroške je danes sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za ureditev dvojezične topografije na ustavni ravni. Resolucijo je poleg Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZOe) in Avstrijske ljudske stranke (OeVP) podprla tudi socialdemokratska stranka (SPOe). S tem postaja vse bolj verjetno, da bo avstrijski parlament prihodnji teden sprejel z glasovi vseh treh strank ustavno ureditev koroškega topografskega vprašanja.

Proti resoluciji so danes glasovali le Zeleni ter edini poslanec svobodnjaške stranke (FPOe), bivše stranke deželnega glavarja Joerga Haiderja, Franz Schwager, ki nasprotuje kakršnimkoli dodatnim dvojezičnim krajevnim tablam na avstrijskem Koroškem.

Deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider glede opcije za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, ki jo predvideva topografski predlog avstrijske vlade, vztraja pri pravici občin do soodločanja. "Krajevnih tabel ni mogoče uveljaviti proti izrecni volji občin in prebivalstva," je danes zatrdil Haider.

Haider je še dejal, da se je dežela Koroška pripravljena odpovedati pravici do soodločanja v korist občin, s katerimi pa bi bilo potrebno glede postavitve dodatnih tabel doseči soglasje. Nikakor ne bi smelo biti mogoče, da bi republika Avstrija postavila dodatne dvojezične krajevne table zgolj zaradi peticije desetih odstotkov prebivalstva.

NSKS: Odprtostna klavzula ni prvi, temveč zadnji korak

"Odprtostna klavzula je prava farsa. To ni noben prvi korak, ampak je to zadnji korak," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Manjšina, ki bi soglašala s takšnim predlogom, kot je tisti s strani avstrijske vlade, "je bankrotirala", in matična država, ki bi pozdravljala takšen predlog, se "dokončno odpoveduje vlogi zaščitnice", po njegovih besedah menijo pri NSKS.

Po predlogu NSKS bi odprtostna klavzula predvidevala, da bi morala vlada tam, kjer dvojezične napise zahteva 15 odstotkov prebivalcev, dodatne dvojezične napise brezpogojno odrediti. Kjer bi to zahtevalo med 10 in 15 odstotki prebivalcev, pa bi vlada dodatne table lahko odredila ali pa tudi ne. "Če jih v tem primeru ne bi odredila, potem mora obstajati pravica, po kateri bi predstavniške organizacije lahko od ustavnega sodišča zahtevale odgovor, ali zahteva vaščanov odgovarja 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP). Če bi zahteva ustrezala, potem bi vlada morala odrediti dvojezični napis, to je naš predlog," je pojasnil Grilc.

Po navedbah Grilca svoj pristanek s takšno odprtostno klavzulo pogojuje tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, ki je skupaj s predsednikom Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernardom Sadovnikom sprva sicer pristal na kompromisno rešitev, vendar pa je kasneje v vladnem predlogu prišlo dejansko tudi do vključitve pravice do veta dežele in občine v odprtostno klavzulo, po kateri naj bi bila mogoča dodatna postavitev dvojezičnih tabel tudi v krajih, ki v zdajšnjem predlogu niso predvideni. Tega potem ne Sturm ne Sadovnik nista podprla.

Grilc je izpostavil tudi problem, da se bo stvar uredila z ustavnim zakonom, kar po njegovem pomeni, da bi s tem prišlo do revizije ustavne pogodbe. "Stvar še ni končana, lahko se v naslednjih dneh celoten kompromis še razbije, ker se tudi nekateri, ki so na to pristali že umikajo," je dejal Grilc. "Naša predstava je, da bi zaenkrat prekinili te pogovore in postopke v Avstriji in počakali na izide naslednjih državnozborskih volitev in šele nato nadaljevali pogovore pod drugimi pogoji," je zaključil Grilc.

Da je odprtostna klavzula korak nazaj in ne naprej se strinja tudi predsednik edine stranke Slovencev na Koroškem Enotna lista (EL) Vladimir Smrtnik. Pri tem je izpostavil problem omejevanja manjšinskih pravic na ozemeljsko jedro osmih občin in zožanje ozemlja slovenske narodne skupnosti na teh osem občin, na katere bi lahko kasneje skrčili tudi manjšinsko šolstvo, ki sedaj velja v 35 občinah. "To ni korak naprej, to je korak nazaj," meni Smrtnik, saj so doslej imeli vsaj možnost pritožbe na ustavno sodišče, sedanji predlog pa izničuje tudi to možnost.