'Manjše nepravilnosti' Türkovih letov

Državna notranja revizorka Brigita Frlin Novak je na podlagi izvedene notranje revizije izdelala mnenje o pravilnosti postopkov organizacije letalskega prevoza predsednika republike Danila Türka.

Kot so zapisali na uradni spletni strani predsednika, je v tem mnenju ugotovila le manjše nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Šlo je za dva primera opustitve obvestila o izvedbi javnega naročila, in sicer obvestilo ministrstvu za finance in obvestilo o oddaji naročila, ki se objavi na portalu javnih naročil v roku 48 dni po oddaji naročila. Na spletni strani je urad predsednika zapisal, da je o prejemu revizijskega mnenja navedena obvestila posredoval na pristojne naslove.

Kot navajajo, je revizijsko mnenje tudi ugotovilo, da bi urad predsednika moral v primeru, ko izbrani ponudnik občutno zviša ceno svoje storitve, praviloma ponoviti postopek oddaje javnega naročila oziroma vztrajati pri ponujeni ceni, ker so praviloma oddane ponudbe v postopkih oddaje javnih naročil zavezujoče.

V revizijskem mnenju pa je za konkretni primer (let v Bosno in Hercegovino) ugotovljeno, da veljajo pri letalskih storitvah posebnosti trga, ki omejujejo oziroma onemogočajo izvajanje opisanih pravil, saj letalski prevozniki običajno nimajo v lasti takšnih letal, ki so primerna za prevoz vodstev posameznih držav, trg ustreznih letal pa je sorazmerno majhen, tako da se pri sklenitvah poslov pojavljajo precejšnje težave, tako glede vrste razpoložljivega letala in cene kot včasih sploh možnosti zagotovitve letala.

Urad sprejel ukrepe

Revizijsko mnenje ugotavlja tudi, da je urad predsednika že sprejel ukrepe, s katerimi bo izboljšal in odpravil pomanjkljivosti dosedanjih postopkov oddaje naročil letalskih prevozov in se izognil navedenim tveganjem.

V poročilu so še zapisali, da je urad predsednika pridobil tri ponudbe, od katerih je prvotno izbral najcenejšo ponudbo. Pred izvedbo naročila pa je izbran izvajalec uradu sporočil, da ne more zagotoviti storitve z letalom, za katerega je podal ponudbo, ampak lahko zagotovi storitev z dražjim letalom. Ponudnik je tako občutno zvišal ceno za izbrano storitev, urad pa bi praviloma od ponudnika moral zahtevati, da izpolni naročilo ali pa ponovi postopek oddaje naročila. Urad je svojo odločitev, da ni ponovil postopka za izbiro ponudnika, utemeljil s tem, da zaradi časovne stiske ni mogel ponoviti postopka oddaje naročila, o novi ponudbi pa se je pogajal, vendar neuspešno.

V poročilu so še zapisali, da je “ponavadi tako, da ponudnik, ki odda ponudbo in je izbran v postopku kot najugodnejši izvajalec, naknadno pa ne more zagotoviti izvedbe dane ponudbe, mora na svoje stroške zagotoviti nadomestno storitev, ki pa ne sme biti manj kvalitetna kot prvotna ponudba”.

O naročilu zaupne narave

Revizorka Frlin Novakova je v mnenju o pravilnosti postopkov izvedbe naročil letalskih prevozov glede opustitve obvestila o izvedbi javnega naročila poudarila, da urad predsednika republike navedene opustitve utemeljuje s tem, da gre v primeru oddaje naročil letalskih prevozov za neke vrste naročilo zaupne narave in da zaradi tega urad ni posredoval podatkov na ministrstvo za finance in v portal javnih naročil.

Kot je pojasnila, urad predsednika republike — v primeru, da bi oddajo naročil letalskih prevozov predsednika republike opredelili kot naročilo zaupne narave — ni opravil več postopkov. Ni ocenil stopnje tveganosti in nima izdelane varnostne ocene posameznih potovanj predsednika. Poleg tega pa ni določil, kateri podatki v zvezi z letalskimi prevozi predsednika so tajni in nima izdelane ocene, s katero bi bila določena stopnja tajnosti podatkov. Pred izvedbo naročila tudi ni pridobil soglasja medresorske komisije, imenovane s strani vlade.

"Bodisi da opredelimo postopke oddaje naročil letalskih prevozov kot oddajo naročil po postopku s pogajanji brez predhodne objave bodisi da ga opredelimo kot naročilo zaupne narave, so bili pri oddaji naročil ugotovljene procesne pomanjkljivosti izvedbe naročil. Procesne pomanjkljivosti z vidika sprejema odločitve o vrsti postopka izvedbe javnega naročila niso pomembno vplivale na zakonitost oddaje javnega naročila," je zapisala revizorka.

Čakajoč na poročilo računskega sodišča

Spomnimo, najem letala za obisk Bosne in Hercegovine je stal 89 tisoč evrov, od tega je predsedniški urad plačal 63 tisoč evrov. Obisk Češke pa je stal 32.500 evrov, od tega je predsednik plačal dobri dve tretjini. Urad predsednika republike je tudi 9. decembra računsko sodišče zaprosil za izvedbo revizije nad porabo javnih sredstev pri izvedbi javnih naročil na področju letalskih prevozov. ''Počakal bom na sodbo računskega sodišča in potem naredil, kar bom ocenil, da je prav,'' je takrat povedal predsednik.

Türk je napovedal, da bo pogledal priporočila računskega sodišča, bil pa bi tudi za uvedbo enotnega sistema, v okviru katerega bi se jasno določila hierarhija različnih potovanj. "Popolnoma se zavedam, da bo v prihodnjem letu treba javno porabo zelo skrbno nadzorovati, jo zmanjšati in prepričan sem, da se bo moj urad vključil v to zmanjšanje na ustrezen način," je še dodal.

Na spletni strani urada predsednika republike so objavili tudi letno poročilo o delu urada in aktivnostih predsednika republike Türka v prvem letu njegovega mandata ter prikaz porabe proračunskih sredstev urada v letu 2008. Kot je razvidno iz poročila, je bilo za dejavnosti urada v letu 2008 porabljenih več kot 3,737.200 evrov. Od tega je bilo za plače porabljenih skoraj 1,900.000 evrov.