Manj za borčevsko društvo?

Državni zbor je predzadnji dan redne seje s 45 glasovi 'za' in 17 'proti' sprejel novelo zakona o vojnih veteranih, s katero se na predlog vlade razširja krog oseb, upravičenih do statusa vojnega veterana.

Med današnjo obravnavo sprememb zakona je bilo največ pomislekov zaradi predvidenega načina določanja meril za financiranje Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije (ZZB NOV). Po novem bi namreč resorni minister za delo Janez Drobnič predpisal natančnejša merila za financiranje dejavnosti društva ali zveze vojnih veteranov v podzakonskem predpisu. Nova merila pa bi veljala tudi za zvezo borcev.

Glede na predvideno poenotenje meril in statusa za financiranje vseh veteranskih društev s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, bi po vladnem predlogu z dnem uveljavitve novele zakona prenehal veljati zakon, ki je doslej urejal financiranje zveze borcev.

Zaskrbljenost zaradi finančne podhranjenosti ZZB NOV

V opozicijskih LDS, SD in SNS ter delu koalicijske DeSUS se z načrtovano razveljavitvijo zakona o financiranju ZZB NOV ne strinjajo, bojijo se namreč, da bo vlada še naprej zniževala proračunska sredstva, namenjena borčevski organizaciji. V opoziciji opozarjajo, da je vlada z rebalansom državnega proračuna za leto 2005 znižala sredstva zveze borcev kar za 72 milijonov tolarjev, v proračunih za leti 2006 in 2007 pa za to organizacijo, kljub omenjenemu znižanju, prav tako ni predvidela več denarja.

S sprejetjem njihovega dopolnila, s katerim bi ohranili sedanjo ureditev glede proračunskega financiranja borčevskega društva, v LDS pogojujejo podporo celotni noveli zakona.

Razveljavitev zakona pa bi bila tudi v nasprotju z opozorili parlamentarne zakonodajno-pravne službe, je dejal Bogdan Barovič (SNS). Po mnenju SNS je borcem narodnoosvobodilne vojne zagotavljeno varstvo pravic, kot so jih do uveljavitve ustavnega zakona določali predpisi nekdanje Jugoslavije.

NSi: Pravice enake za vse

Nobene potrebe ni, da bi imela zveza borcev drugačen ali privilegiran status v primerjavi z ostalimi veteranskimi organizacijami, je prepričan Franc Capuder, poslanec koalicijske NSi. V tej stranki pa tudi zavračajo očitke predstavnikov zveze borcev, da so bili z nastopom nove vlade in ministra soočeni s finančnimi omejitvami.

V Novi Sloveniji so prepričani, da bodo imeli posamezni veterani iz zveze borcev še naprej priznane vse pravice, ki so jim bile priznane že sedaj, pa tudi v času ministrovanja ministra Drobniča so dobili veterani iz zveze borcev izplačane vse ugodnosti, ki jim gredo po zakonu.

Tudi v koalicijskih SDS in SLS bodo po besedah Ivana Grilla (SDS) in Stanislava Brenčiča (SLS) vladno novelo zakona podprli, imajo pa tudi velike pomisleke do vloženih dopolnil.

SD: Status veterana tudi carinikom

Socialni demokrati se z vladnim ciljem, da se razširi krog upravičencev do statusa vojnega veterana, načeloma strinjajo, a bi v zakon vključili še nekaj dodatnih upravičencev. Tako bi si po besedah Matjaža Hana status vojnega veterana zaslužile tudi civilne osebe, ki so se odzvale na zahtevo poveljstev TO in policije ter v večini primerov tudi s svojim orodjem, vozili in stroji pomagale enotam na terenu. Poleg tega v SD z dopolnilom predlagajo še, da se v zakon vključijo tudi tedanji delavci carinske službe, ne le vodstveni delavci.

V najmanjši koalicijski poslanski skupini DeSUS so glede podpore zakona razdeljeni in bodo, kot je dejal Franc Žnidaršič, glasovali vsak po svoji vesti. Žnidaršič je prepričan, da je spreminjanje načina financiranja zveze borcev, ko bo to stvar povsem politične odločitve ministra, napaka. Pa tudi opredelitev finančnih posledic je po mnenju DeSUS nerealna. Število novih upravičencev bi namreč utegnilo narasti na 15.000.

Razširjen krog upravičencev

Novela sicer razširja krog upravičencev do statusa veterana vojne za Slovenijo. Na podlagi novele naj bi po zagotovilih vlade dodatno pridobilo status vojnega veterana približno 5000 oseb. Tako naj bi status vojnega veterana razširili za delavce upravnih organov, ki so bili v času agresije na Slovenijo pristojni za obrambne zadeve, pa so opravljali naloge, ki so presegali naloge iz delovnega razmerja. Zatem tudi osebam, ki so sodelovale v pogajanjih s predstavniki takratne JLA; civilistom, ki so v času oboroženih spopadov po odredbi policije postavljali in varovali barikade, ter obveznikom delovne dolžnosti v cestnih in nekaterih drugih podjetjih, ki so opravljali podobne naloge.

Predlagana je še zagotovitev statusa vojnega veterana osebam, ki so v času agresije po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve tajno hranile oborožitev, opremo ali dokumentacijo policije. Status vojnega veterana naj bi se zagotavljal tudi članom republiškega, mestnega ali občinskega štaba za civilno zaščito ter tistim članom njihovih specializiranih enot, ki so opravljali obrambne naloge na območju in v času oboroženih spopadov.