Manj varni na cestah?

Državni zbor je za današnje nadaljevanje rednega septembrskega zasedanja predvidel obsežni dnevni red, saj bodo poslanke in poslanci obravnavali kar deset zakonskih predlogov.

Največ razprave, skoraj tri ure, so predvideli za drugo obravnavo zakona o določitvi minimalne plače, več kot dve uri pa naj bi - prav tako v okviru druge obravnave - govorili tudi o noveli zakona o varnosti cestnega prometa.

Tehnični pregledi po štirih letih?

DZ se je v drugi obravnavi opredelil do novele zakona o varnosti cestnega prometa, ki podaljšuje obdobje med tehničnimi pregledi motornih vozil. Da bi takšna rešitev lahko prispevala k zmanjšanju prometne varnosti, so opozarjali poslanci iz vrst opozicije ter izražali podporo dopolnilu poslanske skupine SD, s katerim bi ohranili nekoliko pogostejše tehnične preglede. Poslanci so sicer v današnji razpravi o dopolnilu prvič uporabili nov sistem elektronskega prijavljanja k razpravi.

Novela zakona predvideva, da bi se prvi tehnični pregled za motorna vozila opravil štiri leta po prvi registraciji (in ne tri leta kot doslej), nato pa šesto in osmo leto ter v nadaljevanju vsako leto. Spremembe se nanašajo tudi na dinamiko opravljanja tehničnih pregledov za lahke priklopnike, za katere bi se prvi tehnični pregled opravil štiri leta po nakupu s strani prvega dokončnega kupca, nato pa vsaka štiri leta.

Poslanska skupina SD je nasprotno predlagala, da bi se prvi tehnični pregled motornih vozil, tako kot doslej, opravil po treh letih, lahki priklopniki pa bi morali biti pregledani vsake tri leta. Kot je pojasnil Dušan Kumer, menijo, da varnost in število žrtev na slovenskih cestah še vedno ni takšno, da bi lahko "na tako lahek način podaljševali rok za opravljanje tehničnih pregledov". Tehnični pregled ni ena birokratskih ovir, ampak ena od temeljnih varovalk za večjo varnost v cestnem prometu, je poudaril opozicijski poslanec.

Minister za javno upravo Gregor Virant je poudaril, da zaradi predlaganih rešitev ne bo nobene nesreče več. Bodo pa prinesle poenostavitev in prihranek za državljane. Na letni ravni bo ta za lastnike motornih vozil predstavljal 400 milijonov tolarjev in v ozadju nasprotovanj je slutiti tudi interes nekega lobija, tj. izvajalcev tehničnih pregledov, ki bodo letno izgubili omenjenih 400 milijonov tolarjev, je dejal minister.

Koalicija nima pomislekov

Tudi koalicijski poslanci so poudarjali, da predlagani podaljšani časovni razmik med opravljenimi tehničnimi pregledi vozil neposredno ne bo vplival na manjšo varnost udeleženih vozil v cestnem prometu. Nesrečam najpogosteje botruje nespoštovanje predpisov, kot je prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola, in ne tehnične napake. Poleg tega obstajajo redni pregledi za vozila, voznike pa zavezujejo tudi predpisi o brezhibnosti motornih vozil.

Zamudne obresti po novem enake ne glede na valuto

Po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Žige Lavriča bo novela zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti uveljavila rešitev, po kateri bodo zakonite zamudne obresti enake ne glede na valuto.

S prevzemom evra bo to naš domači denar, ob tem pa ni nobenega razumnega razloga, da bi bile za terjatve v tujih valutah predpisane drugačne obrestne mere, je povedal Lavrič. V poslanskih skupinah predlagani zakon podpirajo.

Predlog novele zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti določa, da se obrestna mera zamudnih obresti izračuna tako, da se vodilna obrestna mera poveča za osem odstotnih točk. Tako izračunana višina predpisane obrestne mere bi sedaj znašala 10,5 odstotka, je napovedal Lavrič. Višina obrestne mere zamudnih obresti se bo izračunavala dvakrat letno in bo veljala najmanj šest mesecev.

Po zdaj veljavnem zakonu mora dolžnik za terjatve v tolarjih od letošnjega 1. julija plačati zamudne obresti v nominalni višini 12,5 odstotka letno, za tuje valute pa je obrestna mera predpisana v višini osmih odstotkov, je še povedal Lavrič.

Še pred tem so se poslanke in poslanci v drugi obravnavi opredelili do novele zakona o varstvu pred požarom in do zakona o upravnem sporu.

V Sloveniji tri vinorodne dežele

V DZ so razpravljali tudi o predlogu zakona o vinu, s katerim vlada znova predlaga razdelitev Slovenije na tri vinorodne dežele. Med bistvenimi novostmi zakona pa je predsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alojz Sok izpostavil vzporedno uvedbo t. i. romanskega tipa varstva in zaščite porekla vina. Slovenija ima namreč v tem trenutku t.i. germanski zaščitni sistem, romanski tip varstva pa zahteva več sodelovanja pridelovalcev in boljšo organiziranost, je ocenil.

Ker pooblaščeni predlagatelji vlade na seji niso navzoči, je Milan M. Cvikl (LDS) zahteval, naj obravnavo te točke dnevnega reda prestavijo, dokler se ne zagotovi njihova udeležba. Vendar je predsedujoči na seji Sašo Peče (SNS) ocenil, da so pogoji za obravnavo predloga zakona kljub temu izpolnjeni, izrekel pa je kritiko na račun vlade, ki ne omogoča normalnega dela DZ, saj je celo sama prijavila svoj čas za razpravo ob tej točki dnevnega reda.

Predstavniki poslanskih skupin so predlaganemu zakonu izrekali podporo. Med novostmi predloga zakona o vinu so poleg treh vinorodnih dežel tudi znižanje števila vinorodnih okolišev s 14 na devet, s čimer naj bi zmanjšali administrativne ovire. Zakon med drugim uvaja mednarodno poznane izraze poimenovanja vin ter predpisuje uporabo enoloških sredstev.