Škoda zaradi pozebe znaša po oceni komisije 2,5 milijarde tolarjev, zaradi neurja s točo 1,2 milijarde, zaradi suše pa 5,6 milijarde tolarjev. Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo Radovan Tavzes, se je ob sprejemu zakona predvidevalo, da bo povprečna višina sredstev državne pomoči okoli 43 odstotkov potrjene škode, kar pomeni, da bi bilo treba za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo zagotoviti skupaj 5,5 milijarde tolarjev.
"Največje odstopanje med oceno in dejansko potrjeno škodo je bilo opaziti pri suši, saj je ocena škode ob sprejemanju zakona znašala 8,1 milijarde tolarjev, dejansko potrjene škode pa je bilo za 5,6 milijarde tolarjev," je dejal državni sekretar. Odstopanje pri pozebi je bilo minimalno, pri neurjih s točo pa skoraj identično.
Državna komisija je po pojasnilih njene predsednice Sonje Beseničar Ahčan končala delo za 49.515 vlog za dodelitev sredstev državne pomoči, ki jih je vložilo 45.901 nosilcev kmetijskega gospodarstva. Zavrnila je 23.064 vlog, za katere znaša potrjena škoda 741,8 milijona tolarjev. Gre za 3002 vlogi nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki ne izpolnjujejo zakonskega pogoja in nimajo zadostne površine, in za 19.675 vlog, kjer bi državna pomoč znašala manj kot 30.000 tolarjev.
