Manj energije in višji izpusti, toda ...

Ne gre drugače. Glede na to, da trenutni sistem temelji na fosilnih virih energije, je vsaka ekonomska aktivnost povezana z določenimi izpusti. Enako velja za izgradnjo vetrnic, fotovoltaike, električnih avtomobilov in podobno. Končni cilj je razogljičenje ekonomije, ki jo lahko zagotovi le nizkogoljična energetska infrastruktura.

Čeprav bodo emisije, povezane z razogljičenjem, znatne, koristi razogljičenja še vedno močno odtehtajo posledice nedejavnosti. Hitreje kot se lahko gospodarstva razogljičijo in zmanjšajo porabo energije, tem bolje, so zapisali avtorji študije z naslovom 'Energijske zahteve in emisije ogljika za nizkoogljični energetski prehod' (Energy requirements and carbon emissions for a low-carbon energy transition). "Dobra novica je to, da lahko ostanemo znotraj mej Pariškega sporazuma, če se lotimo ambicioznega prehoda. Če se ga ne lotimo, kot je trenutno videti, bomo globalno segrevanje navili iz trenutnega stanja 1,2 stopinje na tri stopinje in več," pravi Aljoša Slameršak, magister klimatskih znanosti, okoljski ekonomist in raziskovalec na avtonomni univerzi v Barceloni.

Energetski prehod bo ustvaril velike emisije 

"Ugotavljamo, da so kumulativne emisije za nizkoogljični energetski prehod precejšnje in se gibljejo v rangu okoli 200 gigaton CO2." 200 gigaton toplogrednih plinov oziroma ogljikovega dioksida je približno petkratnik letnih globalnih izpustov, kar bi povzročilo dodatno globalno segrevanje za okoli 0,1 stopinje Celzija. Še več, zeleni energetski prehod bo pogoltnil večino ogljičnega proračuna, ki ostaja na voljo človeštvu, če želi omejiti globalno segrevanje na največ 1,5 stopinje Celzija. Po izračunih, ki jih je z ekipo znanstvenikov opravil Slameršak, je ohranitev tega mejnika še vedno mogoča.

Večina od 200 Gt ogljikovega dioksida je povezana z izpusti za vzdrževanje dobavnih verig fosilnih energentov in ne toliko s samo izgradnjo nizkoogljične infrastrukture. "Daljša kot je odvisnost od fosilnih goriv med energetskim prehodom, višji bodo izpusti v dobavnih verigah. Če želimo izpuste omejiti, bi morali iti v smeri scenarija nizke porabe energije (ang. LED-low energy demand) in hitrega opuščanja fosilnih goriv," pravi Slameršak, ki je študijo opravil skupaj s kolegoma raziskovalcema na Avtonomni univerzi v Barceloni.

'Ključno bo zmanjšanje končne rabe energije'

Začetno prizadevanje za prehod na nizkoogljično energijo bo verjetno povzročilo 10- do 34-odstotno zmanjšanje neto energije, ki je na voljo družbi, dolgoročno pa se bo delež emisij za energetski sistem povečal z današnjih 10 odstotkov na približno 27 odstotkov leta 2050. "Ugotavljamo, da so emisije nižje v scenarijih nižje porabe energije, kjer se oskrba z energijo s prehodom na sistem obnovljive energije hitro razogljiči. Širjenje uporabe fosilnih goriv z zanašanjem na negativne emisije z uporabo potratnih sistemov za zajem ogljikovega dioksida vodi do veliko višjih emisij."

To, da se bo delež emisij zvišal po katerem koli scenariju, ni presenetljivo, saj se bodo celotne emisije v družbi znižale, pravi Slameršak. "Določeni končni porabniki energije, ki trenutno proizvedejo veliko emisij, predvsem transportni sektor, se lahko precej lažje razogljičijo kot pa energetski sistem, zato ni presenetljivo, da bo v transportu delež emisij padel, v energetskem sistemu pa se bo dvignil."

Poleg tega je jasno, dodaja, da se energetska donosnost naložbe (EROI- Energy return on investment) fosilnih energentov zmanjšuje, kar se odraža tudi v višjih cenah teh energentov. "Lep primer imamo pri nas v TEŠ-u, kjer premog zdaj uvažajo iz Indonezije, kar pomeni višje energetske stroške za dobavno verigo premoga in s tem nižji EROI, cena proizvodnje pa bo seveda šla še navzgor."

Zaloge fosilnih goriv bodo pošle

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv – nafte, plina in premoga – jih bo zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih. A najbrž bi zadnjo porabljeno kapljico nafte dočakali le redki, saj bi bil planet zaradi globalnega segrevanja opustošen. Slovenija je podobno kot sosednje države še vedno premočno odvisna od fosilnih goriv. 

"Za industrijo potrebujemo transformacijo v smeri krožnega modela industrijske proizvodnje, kjer bo večina virov recikliranih. Večjo vlogo bomo v prihodnosti morali nameniti storitvenemu sektorju, ki porabi manj energije v primerjavi z industrijo – mislim na sektorje nege, zdravstva in izobraževanja, ki imajo kronično pomanjkanje kadrov in sredstev," pojasnjuje Slameršak.