Razhajanja med vlado in opozicijo o javnem dolgu je danes na tiskovni konferenci pojasnjeval finančni minister Dušan Mramor.
Številka o javnem dolgu Slovenije naj bi bila nekoliko višja od spomladi posredovanih podatkov, saj so po trditvah finančnega ministra v izračune dodatno vključili tudi zadolžitev Stanovanjskega sklada RS, Slovenske odškodninske družbe (SOD) ter Kapitalske družbe (KAD).
O pravih številkah se še dogovarjajo
Slovenija je tako spomladi IMF poročala, da dolg države na dan 31. december 2003 znaša 1585 milijard tolarjev oz. 27,7 odstotka BDP, medtem ko je prav tako spomladi po metodologiji ESA 95, po kateri dolg izračunavajo članice EU, izračunala znesek v višini 1543 milijarde tolarjev, kar je 27,1 odstotka BDP. V jesenskem poročilu Evropski komisiji je torej zaradi dodatnega upoštevanja dolgov KAD, SOD in Stanovanjskega sklada RS zadolžitev Slovenije zvišana s 27,1 odstotka BDP na 29,5 odstotka BDP.
Zadnji podatek o dolgu še ni uraden, ker se finančno ministrstvo z evropskim statističnim uradom Eurostat še usklajuje, ali tudi dolgovi stanovanjskega sklada sodijo v izračun dolga države. "Do razlike pride zato, ker so v izračune dolga za IMF vključene tiste ustanove, katerih pretežna lastnica je država, v izračune dolga za EU pa tiste, katerih vir pretežnega dela prihodka je državni proračun," je pojasnil Mramor.
Mramor: Celoten javni dolg EU in IMF ne zanima
Slovenija je dolžna o dolgu države poročati Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in kot članica Evropske unije dvakrat na leto tudi Evropski komisiji ter Eurostatu. "Ti dve instituciji ne zanima celoten javni dolg, temveč le dolg države," je menil minister Mramor, ki je pojasnil, da po izračunih finančnega ministrstva znaša javni dolg 38,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V dolgu države so zajeti podatki o dolgovih "centralne države", lokalnih ravni in skladov socialnega zavarovanja. Ker se metodologija obeh inštitucij za izračunavanje dolga razlikuje, naj bi bili različni tudi podatki, ki jih vlada sporoča. "Prizadevamo si, da javni dolg ne bi presegel 40 odstotkov BDP," je še povedal Mramor.
Slovenija naj bi bila "nizko zadolžena"
Ne glede na neskladnosti o višini dolga pa je javni dolg nekoliko višji kot leta 2000, ko je znašal 35,1 odstotka BDP. "Prizadevamo si, da javni dolg ne bi presegel 40 odstotkov BDP," je povedal Mramor. V primerjavi z ostalimi članicami EU je Slovenija po njegovih besedah nizko zadolžena. Manj od nje so naj bi bile po Mramorjevih trditvah zadolžene le Luksemburg (4,9 odstotka BDP), Estonija (5,8 odstotka BDP), Latvija (15,6 odstotka BDP) in Litva (21,9 odstotka BDP). "Druge države javnega dolga ne izračunavajo," je povedal Mramor.
Vlada dolgov paradržavnih podjetij ne bo zapustila naslednjim generacijam
Kot je povedal finančni minister, so v izračune javnega dolga vključeni tudi dolgovi, ki "lahko potencialno bolj ali manj verjetno postanejo breme davkoplačevalcev". Gre za dolg preostalega dela nefinančnega javnega sektorja v lasti "centralne države". To so torej podjetja v lasti državi, denimo Telekom Slovenije, Družba za avtoceste v RS, Slovenske železnice, elektrarne, železarne, ... "Seveda pa gre za zelo majhno potencialno verjetnost, da bi morali davkoplačevalci prispevati za odplačilo dolgov teh podjetij," je poudaril Mramor.
Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal
Javnofinančni primanjkljaj, ki se je v EU vse od leta 2000 zaradi nižje gospodarske rasti od predvidene povečeval, se je v Sloveniji zmanjševal. Leta 2003 se je tako spustil pod povprečje 15 članic EU in bo po Mramorjevih napovedih ostal nižji tudi v tem letu. Zaradi omenjenih popravkov pa je Slovenija v Bruselj v jesenskem poročilu sporočila nekoliko višje številke o primanjkljaju v letih od 2000 do 2004. Za leti 2003 in 2004 smo denimo primanjkljaj zvišali za po 0,2 odstotne točke na dva oz. 2,1 odstotka. Vzrok je v primanjkljaju Stanovanjskega sklada RS, za katerega pa se še ne ve, ali ga bo Eurostat pustil v izračunih. Če ga bodo črtali, bodo obveljale prvotne številke, je še povedal Mramor.
Vestni pri izpolnjevanju navodil iz Bruslja
"Razlika med slovensko inflacijo in Maastrichtskim kriterijem se z izjemo letošnjega januarja v zadnjih 12 mesecih vztrajno zmanjšuje," je še povedal finančni minister. Medtem ko je bila stopnja inflacije avgusta lani za 3,8 odstotne točke nad Maastrichtskim kriterijem, pa je bila julija letos višja le še za 1,8 odstotne točke.
