Malo delo: Velika sprememba tudi za delodajalce

Znano je, da bo sprejetje zakona o malem delu korenito poseglo na trg dela, kar pa moti predvsem študente in veliko je slišati o njihovih razlogih za nasprotovanje uvedbi zakona. Zato bodo danes izvedli tudi protest proti omenjenem zakonu.

Kaj pa delodajalci? Ti se k študentom obrnejo, ko potrebujejo fleksibilno delovno silo z malo birokracije. Tako so ponavadi tisti, ki na ulicah delijo letake, ki strežejo kavice v lokalih in ki na vhodu na prireditve pričakajo goste, prav študenti. Da bi lažje razumeli, kaj malo delo pomeni v praksi, smo pogledali način dela pri dveh delodajalcih – družbi Hit in na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

V Hitu prek servisov zaposlenih 453 oseb, na GR pa letno dela 120 študentov

Študentska delovna sila je ugodna ravno zato, ker študentom odgovarja delo čez vikende in praznike, ko nekateri delodajalci zaradi prostih dni redno zaposlenih delavcev potrebujejo fleksibilno delovno silo. In tako je tudi v družbi Hit. Kot so povedali za 24ur.com, študenti pri njih v povprečju opravijo 37 tisoč delovnih ur mesečno. To predstavlja, preračunano na število zaposlenih za polni delovni čas, 210 zaposlenih.

Povprečno pa en študent opravi 83 delovnih ur mesečno. "Večina izmed njih dela le ob vikendih, med praznikih in ob dneh, ko je povečan obseg dela," so nam razložili v Hitu. Po podatkih z 10. maja je bilo v družbi Hit prek študentskih in mladinskih servisov zaposlenih 453 oseb.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je situacija drugačna. Dela in naloge, ki jih pri njih opravljajo študenti, so občasna. Lahko trajajo le nekaj ur (delo hostes), največ pa 14 dni, torej ko študent opravlja delo receptorja na večjih sejmih. Študentje pri njih ne opravljajo del in nalog, ki bi trajala daljše obdobje in bi lahko namesto njih začasno ali redno zaposlili delavca. V povprečju pri njih dela približno 120 študentov na leto.

In kaj bo, ko bo prišlo malo delo?

Malo delo bo za Hit pomenilo veliko spremembo. "Predlog zakona o malem delu dovoljuje v podjetjih z več kot 51 zaposlenimi le 1440 delovnih ur študentskega dela mesečno," pravijo v Hitu in dodajajo, da je to, preračunano na polni delovni čas, le 8 študentov, oziroma 16 študentov s polovičnim delovnim časom.

V Hitu izpostavljajo, da ni omejitev števila študentov edina stvar, ki bo vplivala na njihovo najemanje študentske delovne sile. Predlog zakona o malem delu namreč, kot navajajo v Hitu, obdavčitev dela povečuje z dosedanjih 14 na 34,9 odstotka. "Kar glede stroškov predstavlja dejansko izenačitev z obdavčitvijo dela iz delovnega razmerja, ki sedaj znaša 38,2 odstotka brez akontacije dohodnine," pravijo v Hitu. "V primeru sprejetja zakona o malem delu, kot je predlagan, bi v družbi Hit študentsko delo praktično ukinili," razlagajo v Hitu. Pravijo, da bi študentsko delo nadomestili s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.

GR: Ne zato, ker so poceni, pač pa ker sledijo dejavnosti

Na Gospodarskem razstavišču pa pravijo, da študentske sile ne najemajo, ker bi bila finančno najbolj ugodna, pač pa zaradi svoje dejavnosti, ki je sezonskega značaja in ji študentsko delo v sedanji obliki najbolje sledi.

Na Gospodarskem razstavišču pričakujejo, da se bo povečal strošek z naslova študentskega dela, potrebno bo povečati bazo podatkov. "Hkrati pa pričakujemo neprimerno več birokratskega dela," pravijo.

Tudi v Hitu se strinjajo, da je z novim zakonom predviden tudi mnogo bolj zapleten administrativni proces v zvezi z zaposlovanjem, predvsem pa glede vodenja posebnih evidenc in dokumentacije ter plačevanja različnih prispevkov in dajatev.