
"Sledi priprava oziroma dodelava konkretnih predlogov, kako popraviti situacijo, ki jo danes imamo,“ je na vprašanje, kaj jih čaka zdaj, ko je jasno, da je zakon o malem delu padel, odgovoril Marko Funkl, vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Pravi, da bo zdaj treba uskladiti predloge s tistimi, ki jih bodo spremembe zadevale, torej študenti, sindikati in upokojenci. „Verjamemo, da bo vlada pripravljena poslušati,“ je dodal. Nekaj podobnega si želijo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Namestnik predsednice Rok Primožič je dejal, da ne verjamejo, da bo dialog z ministrom za delo Ivanom Svetlikom boljši, si pa želijo, da bi vlada zdaj prisluhnila njihovim predlogom in argumentom.
Minister za delo Ivan Svetlik je sicer dejal, da je zdaj treba premisliti, kateri ukrepi bi bili sedaj možni pri regulaciji študentskega dela. Svetlik je kot eno od možnosti regulacije študentskega dela omenil možnost drugačne obdavčitve.
Če bi vlada uvedla višjo obdavčitev študentskega dela, to po Funklovem mnenju ne bi bila nikakršna rešitev. Poudarja, da je treba narediti celotno prenovo, sama obdavčitev pa bi le zakrpala neke luknje v proračunu. „Nismo pa s tem sistemsko nič uredili. In to bi bila sigurno zelo enostranska poteza ministrstva,“ je dodal. V ŠOS pa so prepričani, da obdavčitev ne bi bila celovita rešitev. "Mi želimo celovito urejanje študentskega področja in odprtih problemov je veliko. Tudi tema zaposlovanja mladih je zelo široka in je ne moremo reševati samo s parcialnimi rešitvami," trdi Primožič.
Kaj bo s štipendijami?
Minister Svetlik je sicer dejal, da se ob padcu zakona o malem delu postavlja vprašanje zadostnega obsega sredstev za financiranje novega štipendijskega zakona. A Funkl pravi, da sami težave ne vidijo. „Štipendije urejata dva druga zakona. To sta zakon o štipendiranju, ki bo šele sprejet, in zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,“ je dejal Funkl. "Sklad, ki bi se polnil prek malega dela, že obstaja, sicer z manj odstotki,“ je povedal Funkl in dodal, da ni res, da ne bo denarja za štipendije.

Tudi v ŠOS trdijo, da ministrove besede ne držijo. Pojasnjujejo, da se državne in Zoisove štipendije financirajo iz proračuna, kadrovske štipendije pa iz koncesijske dajatve od študentskega dela. "In ta sredstva za štipendije ostajajo nepodeljena na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendiranje (do sedaj je ostalo nepodeljenih prek 30 milijonov sredstev)," pravijo in se sprašujejo, kako bo potem premalo sredstev za štipendije, če le-ta ostajajo nepodeljena že sedaj.
Čaka jih urejanje študentskega dela
Študentska organizacija Slovenije je vseskozi izpostavljala, da bi se urejanja študentskega dela morali lotiti drugače. Sami so predlagali večji nadzor in enotno evidenco vpisa. Tudi Funkl pravi, da je enotna evidenca vpisa prvi korak pri urejanju študentskega dela.

Ministrstvo za visoko šolstvo sistem že vzpostavlja, predvidoma pa bo začel delovati v začetku novega študijskega leta. "Vanj bo zajeta generacija študijskega leta 2011/2012,“ so sporočili z ministrstva. Vzpostavljanje sistema po razlagi ministrstva zahteva več časa, saj je vanj treba vnesti večje število različnih podatkov. Zapletlo pa se je tudi pri razpisu, s katerim so iskali izvajalca projekta. Lanskoletni razpis so namreč razveljavili, tako da je nastala zamuda. Na drugem razpisu je bila izbrana skupina štirih ponudnikov, in sicer GRRC Računalniške storitve Delion, ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko ter podjetje IN2.
Zakaj bi bilo tokrat drugače?
„Drugače bi moralo biti predvsem zato, ker se mi nismo strinjali predvsem v eni točki,“ je dejal Funkl. Vlada je vztrajala pri tem, da isti zakon vključuje brezposelne, upokojence in študente. „ In na tej točki smo se mi takrat nehali pogovarjati. Ker je to nesmiselno narediti. Nismo se pa nehali pogovarjati o tem, da bi uredili študentsko delo. Tukaj je bila pa vlada tista, ki je zavrnila dialog,“ je dejal Funkl.
Predstavnik ŠOS pa pravi, da so zakonu o malem delu nasprotovali, ker je uvajal novo, mezdno obliko dela.
Se pa strinjajo, da je potrebno študentsko delo urediti in so se o tem pripravljeni pogovarjati.
KOMENTARJI (239)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.