'Vehementno so šli preko opozoril'

Državni zbor je z 48 glasovi za in sedmimi proti odločil, da je predlog zakona o malem delu, s katerim bi po zagotovilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve povečali prožnost trga dela in delavcem hkrati zagotovili ustrezno socialno varnost, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Malo delo je v predlogu zakona opredeljeno kot plačano začasno delo v obsegu največ 60 ur na mesec. Le študentje bodo to delo lahko opravljali tudi bolj fleksibilno oziroma več ur na mesec, a letno največ 720 ur.

Z omejevanjem števila ur se določi jasna razmejitev med institutom malega dela in delovnim razmerjem, kar je po besedah ministra za delo Ivana Svetlika pomembno z vidika zaščite delovnega razmerja kot primarne oblike zaposlovanja, ki delavcem nudi največ pravic.

Ministrstvo za delo je pri pripravi zakona po njegovih besedah izhajalo iz cilja, da bi malo delo še naprej omogočalo fleksibilen prvi stik študentov in dijakov s trgom dela. Kot je dejal minister, je osnovna ideja malega dela, da dopolnjuje študij, omogoča pridobivanja praktičnih izkušenj in pridobivanje sredstev za financiranje interesnih dejavnosti študentov.

Svetlik je poudaril, da se z malim delom vzpostavlja boljši nadzor nad zlorabo študentskega dela, predlagani zakon pa predvideva tudi strožje sankcije za kršitelje.

ŠOS razočarana

Pričakovano je tako glasovanje poslancev razočaralo predstavnike Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Menijo, da so šli poslanci po vseh opozorilih o negativnih vidikih zakona, mnenjih različnih strokovnjakov in vprašljivem socialnem dialogu pri tem zakonu vehementno preko opozoril študentov in sindikatov.

Po njihovem mnenju bo imelo malo delo elemente delovnega razmerja, vendar pa iz tega ne izhajajo tudi sorazmerne pravice iz dela. Na podlagi tega obstaja možnost, da bodo mladi v prihodnosti zaposleni preko malega dela, vendar pa od tega ne bodo imeli pravice, ki jih imajo delavci.