Mala socialna reforma: univerzalni otroški dodatek in lažji dostop do štipendij?

"V Sloveniji je ena izmed temeljnih sistemskih ugotovitev, da je sistem socialnih in družinskih transferjev nepregleden, zapleten, zelo birokratski," je na današnji novinarski konferenci na sedežu NSi v Ljubljani dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, sicer tudi podpredsednik NSi. Osnutek paketa bi to po njegovem mnenju popravil, hkrati pa bi razbremenil centre za socialno delo.

V okviru t. i. male socialne reforme je ministrstvo pripravilo osnutke novel zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Cigler Kralj je med ključnimi izpostavil predlog, da centri za socialno delo pri otroškem dodatku, državni štipendiji ter subvencioniranem vrtcu, malici in kosilu ne bi več ugotavljali premoženja, temveč le še dohodek. Ugotavljanje premoženja in dohodka pa bi ostalo v postopku ugotavljanja upravičenosti do socialne pomoči.

Kot drugo veliko spremembo je minister izpostavil predlog, da se otroški dodatek ne bi več všteval v dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do ostalih transferjev. To naj bi omogočilo pravičnejšo obravnavo polnoletnih dijakov v zvezi z dostopom do državne štipendije. Med predlaganimi spremembami je tudi siceršnja širitev kroga upravičencev do državne štipendije, in sicer tako, da se dodajata 7. in 8. dohodkovni razred.

Prav tako naj bi se poenostavila pravila upoštevanja dohodka, in sicer tako, da bi se primarno ugotavljal materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, izjemoma pa tekoči dohodek (povprečje dohodkov zadnjih treh mesecev). V dohodek se ne bi upoštevala kadrovska štipendija in študentsko delo do višine minimalne plače. Pomembna sprememba naj bi bila še, da bi lahko upravičenec v času priznane pravice, če bi se njegov materialni položaj bistveno poslabšal, zaprosil za nov izračun, pri čemer bi se upošteval tekoči dohodek.

Namesto dodatka za delovno aktivnost je predlagana nova spodbuda v obliki neupoštevanja plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine. Predlagano je, da se prejemek, ki ga odrasla delovno aktivna oseba prejme zaradi delovne aktivnosti, zmanjša za 35 odstotkov prejetega dohodka, vendar največ v višini 205 evrov in najmanj v višini malenkost nad 104 evri.

Cigler Kralj se je dotaknil tudi sklopa ukrepov za povečanje socialne varnosti posebej ranljivih skupin. Med drugim predlagajo, da se pravica do varstvenega dodatka podaljšuje po uradni dolžnosti, kar pomeni, da bi morala starejša oseba vložiti zgolj prvo vlogo za priznanje pravice.

V tem sklopu je predlagano tudi, da se starejšim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in hkrati do varstvenega dodatka, prizna pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Prav tako je v osnutku paketa ostal predlog, da se denarna socialna pomoč obvezno izplača v naravi, in ne v denarju, če otroci ne obiskujejo osnovne šole, je povedal minister. Družinam, ki otrok po osnovni šoli ne bodo poslale v srednje šole, pa bi se otroški dodatek znižal za tretjino.

Minister pričakuje, da bo vlada paket predlaganih novel zakonov – poleg omenjenih je v svežnju še osnutek novele zakona o urejanju trga dela – obravnavala prihodnji teden in da bo v DZ sprejet v januarju prihodnje leto.