'Mala delavska ustava' pod plazom očitkov zaradi neusklajenih ukrepov

Ministrska ekipa je predlog novele zakona o delovnih razmerjih potrdila v četrtek. Potrjena različica za žrtve nasilja v družini uvaja pet dni plačanega dopusta, in sicer za obdobje, ko bodo morale urejati zadeve na centru za socialno delo, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom ter se v nekaterih primerih tudi seliti ali začasno bivati v varnih hišah.

"Če bo žrtev nasilja v družini želela uveljavljati pravico do odsotnosti z dela, bo morala delodajalcu predložiti potrdilo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazila o urejanju zadev v zvezi z nasiljem v družini," so po četrtkovi seji pojasnili v vladi.

Zvečer pa so začeli še dopisno sejo, na kateri so v predlog sprememb zakona vključili še možnost sklenitve krajšega delovnega čas za delavce, ki so žrtve nasilja v družini. Sklenitev pogodbe se navezuje na obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanje posledic nasilja v družini, so danes utemeljili v vladnem uradu za komuniciranje.

'Na videz drobni predlogi, a žrtvam pomagajo zgraditi novo življenje'

Za spremembe zakona o delovnih razmerjih na tem področju so se močno zavzemale nevladne organizacije Društvo za nenasilno komunikacijo, Delavska svetovalnica in Inštitut 8. marec.

Direktorica slednjega Nika Kovač je ta teden, ko še ni bilo jasno, kakšno različico predloga novele bo sprejela vlada, v javnem pismu premierja Roberta Goloba opozorila, da so predlogi s področja zaščite žrtev nasilja "na videz drobni, a žrtvam pomagajo zgraditi novo življenje".

Nevladniki so se sicer zavzemali za več ukrepov: desetdnevni neplačani dopust (v predlogu je torej zdaj zapisan petdnevni), možnost krajšega delovnega časa, posebno delovnopravno varstvo in varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom ob koncih tedna.

"Vse to so ukrepi, ki so sprejeti v sodelovanju s socialnimi službami. Vse to so ukrepi, ki žrtvam omogočajo nov začetek. Predlagali smo jih na tiho, brez medijskega trušča, ker smo verjeli, da za to ni potreben. Ker smo verjeli, da vam je za to res mar," je v pismu zapisala Kovačeva.

Sindikati slavijo, podjetniki in obrtniki pa so na nogah

Zaradi neupoštevanja delodajalskih predlogov pa obrtna, gospodarska in trgovinska združenja pravijo, da to pomeni konec socialnega dialoga. V oddaji 24UR ZVEČER sta mnenja soočila predsednik Obrtno-podjetniške  zbornice Blaž Cvar in minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.

Za največji kamen spotike pri usklajevanju novele sicer velja predlagana dodatna zaščita sindikalnega zaupnika. Za delavske predstavnike se namreč na novo predvideva zadržanje učinkovanja odpovedi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V primeru, da bi jim delodajalec prepovedal opravljanje dela, se jim zagotavlja višje nadomestilo – namesto do 50- bodo upravičeni do 80-odstotne plače –, hkrati pa še pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo. Delodajalci so tem spremembam ostro nasprotovali, sindikati pa so bili neomajni.

Delodajalska stran je potrditev neusklajenega predloga novele, ki velja za malo delavsko ustavo, vnaprej označila za dokončen pokop socialnega dialoga, sindikalna stran pa za "pomembno sindikalno zmago".

DZ mora novelo zaradi prenosa evropskih direktiv potrditi do 15. novembra, ministrstvo za delo pa želi nato zakon o delovnih razmerjih odpreti še enkrat. Tedaj naj bi socialni partnerji usklajevali rešitve, ki so zdaj ostale zunaj zakona, denimo možnost 30-urnega polnega delovnega časa, delodajalci in sindikati pa bodo lahko prišli na dan z novimi predlogi. Začetek pogajanj bo sicer ob napovedih delodajalcev, da je Ekonomsko-socialni svet v trenutni sestavi mrtev, zelo trd oreh.

"Včeraj smo v zvezi s tem v medijih zasledili navajanje izjave Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) oziroma njihovega glavnega izvršnega direktorja Mitje Gorenščka, ki se je glasila: 'Zato ne moremo razumeti, da so sindikati pripravljeni kar tako zavreči vse, kar je bilo usklajeno, in državo izpostaviti tveganju plačila kazni'," je v sporočilo za javnost zapisal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Dodal je, da so nad izjavo zaskrbljeni in GZS sporočil: "Izključno vaša krivda bo, če Slovenija zamudi rok za implementacijo direktiv EU. Zato boste morali nase prevzeti tudi odgovornost za nastalo škodo."