Mramor laže? Si je sporni dodatek izmislil on ali pravna služba?

Potem ko je minister za finance Dušan Mramor povedal, da ne namerava vrniti vsega dodatka za stalno pripravljenost, ki ga je prejemal kot dekan ekonomske fakultete v Ljubljani, pač pa le dodatek za zadnjih deset mesecev, to je okoli 3.700 evrov, so bile oči novinarjev danes uprte v ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič.

Ko so jo ujeli pred sejo vlade, jim je namreč povedala, da je pripravljena vrniti tudi celoten znesek, ''če bo potrebno''. Iz njenega ministrstva so sicer sporočili, da je ekonomski fakulteti že vrnila nekaj 3.151,94 evrov. 

Ministrica je zdaj pridobila tudi podatke za celotno obdobje prejemanja dodatka za stalno pripravljenost. ''Bruto znesek, ki ga je ministrica od leta 2009 do 2013 prejela iz naslova dodatka za stalno pripravljenost, znaša 26.094,27 evrov,'' so sporočili iz ministrstva. 

Mramor laže? 

V oddaji 24UR so poročali, da je Mramorja na laž postavila takratna pravna služba na ekonomski fakulteti, ki jo je Mramor v sredo pred kamerami okrivil za dodatek na stalno pripravljenost za visokošolsko elito. V takratni pravni službi so zatrdili, da si je sporni dodatek izmislil on, oziroma njegov tajnik, ki je danes tudi vodja njegovega kabineta.

Zaprosili za podatke

Iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so še sporočili, da so Univerzo v Ljubljani že pozvali, naj jim posredujejo podatke v zvezi z izplačilom dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih članicah univerze in poročanju glede ukrepov.

''Ministrstvo je v okviru postopka izdaje soglasja k letnemu poročilu Univerze v Ljubljani januarja lani zasledilo podatek o izplačilu dodatka za stalno pripravljenost in jo pozvalo k dodatnim pojasnilom. Ker ta niso bila dovolj jasna, je MIZŠ 29. januarja 2015, v mandatu te vlade, Inšpektoratu za javni sektor podal pobudo za inšpekcijski nadzor nad Univerzo v Ljubljani na članicah, ki so ta dodatek izplačevale. Inšpektorat je ugotovil nepravilnosti pri izplačilu dodatka za stalno pripravljenost in sicer, da so bili izplačani brez ustrezne podlage,'' so pojasnili.

Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki velja od leta 2011, v 53. členu med drugim določa, da v kolikor ministrstvo ugotovi, da so bila sredstva, nakazana po tej uredbi, porabljena nenamensko, jih mora prejemnik vrniti v državni proračun. Glede na to, da so nekatere ugotovitve iz nadzora še predmet pravne presoje, bo ministrstvo sprejelo ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo z vidika zagotavljanja namenske rabe oziroma vračila nenamensko porabljenih dodeljenih sredstev, upoštevaje rezultate te presoje in podatkov, ki jih mora posredovati Univerza v Ljubljani.

In kaj poreče ministrica, ki je bila tudi sama prejemnica dodatka?

Maja Makovec Brenčič je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, ob tem poudarila: "Ministrstvo bo skladno s svojimi pristojnostmi sprejelo vse potrebne ukrepe glede nadzora namenske porabe sredstev in poostrilo nadzor.''

Lorberjeva: Ob anomalijah v visokem šolstvu mora ukrepati vlada

Visoko šolstvo so v zadnjem letu prizadele številne afere, od plagiatorstev, izplačevanja visokih honorarjev, zdaj še dodatkov za pripravljenost. Vzroke za te, dolgo neodkrite anomalije pa gre po mnenju predsednice sveta za visoko šolstvo Lučke Lorber iskati tako v posamezniku kot celotni družbi.

"Z vsako afero slovenski visokošolski prostor izgublja svoj ugled tako pri študentih kot pri njihovih starših oziroma v širši slovenski in mednarodni javnosti," je za STA opozorila Lorberjeva, sicer tudi prorektorica za razvoj kakovosti na Univerzi v Mariboru, ki je prepričana, da problem zanje tiči tudi v družbi, ki se ni pripravljena soočiti s problemi in sprejeti konkretne ukrepe za sistemske rešitve.

Tako je med drugim izpostavila, da je bila slovenska visokošolska zakonodaja oblikovana v 90. letih prejšnjega stoletja in ne ustreza več potrebam organiziranosti sodobnih univerz. Znano je, da se več kot tri leta pripravlja ustrezna zakonodaja oz. nov zakon o visokem šolstvu, ki je bil v preteklosti večkrat spremenjen.

Nazadnje je Brenčičeva dejala, da na ministrstvu pospešeno pripravljajo predlog še ene novele zakona, ki bo uredil financiranje visokega šolstva in prehod na institucionalno akreditacijo študijskih programov. Novela bo za javno razpravo nared predvidoma že ta mesec. Novega visokošolskega zakona, ki naj bi prinesel obsežnejše in bolj sistemske spremembe, pa se bodo po ministričinih besedah lotili kasneje, a še v tem letu.

Univerze bi po mnenju Lorberjeve morale postati integrirane institucije, z jasno definirano pristojnostjo in odgovornostjo vodenja. Tudi nagrajevanje visokošolskih učiteljev sicer ni sistemsko ustrezno urejeno, je opozorila. "Prav tako ni mogoče brez zagotovljenega stabilnega financiranja načrtovati projekcije kadrovskega razvoja in plačnega sistema," je še dodala.

Ob tem sicer ugotavlja, da vsi visokošolski učitelji niso enako obremenjeni. Med njimi so izvrstni pedagogi in odlični raziskovalci, ki vidijo v študentih svoje partnerje in jih znajo pri svojem delu aktivno, na primeren način vključevati. "Žal pa je veliko kolegov, ki razumejo poslanstvo visokošolskega učitelja kot službo z normiranim delovnim časom in pedagoško obvezo," je dejala.

Ob zadnjih razpravah o plačilih visokošolskih profesorjev vprašanje kakovosti vsebin in dela s študenti namreč v javni debati ostaja ob strani. V procesu vrednotenja kakovosti dela visokošolskih učiteljev po navedbah Lorberjeve sicer aktivno sodelujejo študenti skozi ankete, stroka v okviru habilitacijskih postopkov, dekan kot strokovni vodja, potekajo tudi evalvacijski in akreditacijski nacionalni in mednarodni postopki, izrekajo se tudi komisije za kakovost in podobno. Lorberjeva je sicer prepričana, da so slovenske univerze "kvalitetne mednarodne visokošolske institucije, univerzitetne listine so enakovredne in cenjene tudi v mednarodnem prostoru".

Ob tem je dodala, da bodo prav gotovo v naslednjih letih prizadevanja usmerjena v spodbujanje večje kakovosti učenja in poučevanja, ki bo osredotočeno na študente. "Tesnejša bo tudi povezava med poučevanjem, učenjem in raziskavami na vseh stopnjah študija," meni.

Ob vseh anomalijah v visokošolski sferi bi torej morala ukrepati ustanoviteljica slovenskih javnih univerz, to je vlada, je jasna Lorberjeva.