Makedonski župan Prešička obtožuje pritiska

Dojransko jezero v Severni Makedoniji je od Ljubljane oddaljeno dobrih 1000 kilometrov. Naša vlada pa je pred slabim letom odločila, da bo prek Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj, ki ga vodi nekdanji kulturni minister Dejan Prešiček, tam sofinancirala izgradnjo komunalne in dveh rastlinskih čistilnih naprav za reševanje težav s fekalnimi vodami.

Kot so razkrili na N1, je Prešička tamkajšnji župan obtožil pritiskov. "Naše zahteve niso bile pritisk," danes pred kamero pojasnjuje Prešiček. "Vsakič postopamo enako, se pravi v projektu, ki ga financira slovenska vlada, razvojnem projektu v neki državi se v samem postopku, torej od podpisa pogodbe in predvsem pri javnem razpisu, smatramo in jaz pri tem ne vidim nič narobe, da javni razpisi v tujih državah morajo biti taki, da se lahko na njih prijavijo tudi slovenska podjetja."

Prešiček nam je pokazal tudi elektronsko sporočilo, ki ga je očitno tamkajšnji župan razumel kot pritisk: "Menimo, da so glede na velikost in obseg projekta kadrovske reference in število strokovnjakov izjemno visoki, morda celo pretirani. /.../ Predlagamo, da se za ključne strokovnjake upošteva licenca iz države ponudnika, saj v nasprotnem primeru praktično onemogočate možnost ponudb iz EU in širše. V primeru, da predlog ne bi bil sprejet, vas prosim, da pošljete /.../ naziv zakona in člen, v katerem je to opredeljeno."

Župan na naše prošnje ni odgovoril. "V tem razpisu je bilo zahtevano, da rabimo pet inženirjev, gradbenih, ki imajo licenco v Makedoniji pri njihovi zbornici. Ko smo pregledali projekt, je bil montažni objekt, gradbenih del je bilo zelo malo. Zdelo se nam je čudno, zakaj potrebujemo pet inženirjev, ki to opravljajo," je dodal Prešiček.

Prešičku so odgovorili, da je takšna pač njihova zakonodaja. Glede očitkov o obisku občine z direktorjem slovenskega podjetja, ki se je prijavilo na razpis, a posla ni dobilo, pa odgovarja: "To je bilo še pred odločitvijo vlade o donaciji." Kontaktiral naj bi več slovenskih podjetij, ker pa je bil direktor Esoteha takrat ravno tam, ga je povabil na sestanek. In da ne razume, o čem se pravzaprav pogovarjamo, saj da podjetje na koncu tako ali tako ni dobilo projekta, v katerega je Slovenija vložila slab milijon evrov in pol.