Kar tri desetletja minevajo od znamenitega shoda v podporo obtoženim v aferi JBTZ na Kongresnem trgu, kjer je bila 8. maja leta 1989 prebrana Majniška deklaracija.
Majniška deklaracija je postavila temelje slovenske samostojnosti, saj so v njej zapisane zahteve po suvereni državi slovenskega naroda. Z njo so opozicijske politične stranke skupaj z Društvom slovenskih pisateljev zahtevale suvereno državo, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

V uvodu v deklaracijo so avtorji opisali takratne razmere slovenskega naroda v SFR Jugoslaviji. "Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti."
Politična opozicija in slovenski intelektualci so zato, kot odgovor na napete razmere v družbi, spisali naslednje zahteve:
Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: 1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda 2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. |
Dokument je pred zbrano množico prebral danes že pokojni literat Tone Pavček. Množično zborovanje je potekalo na Kongresnem trgu v Ljubljani, povezano pa je bilo s procesom proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, tako imenovani četverici JBTZ. Organizatorji zborovanja so naleteli na nasprotovanje oblasti, zato so našli rešitev tako, da so ga organizirali kot javno sejo predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS).
Vse skupaj 'sprožila' afera JBTZ
Afera JBTZ se je začela, ko so pripadniki Službe državne varnosti in ljubljanski kriminalisti po dogovoru z vojaško varnostno službo 31. maja 1988 aretirali Janeza Janšo in ga izročili preiskovalnim organom JLA.

Razlog za aretacijo Janše je bila najdba tajnega vojaškega dokumenta v podjetju Mikroada, v katerem je bil zaposlen. V dokumentu je poveljnik ljubljanskega armadnega območja Svetozar Višnjić zaradi napetih političnih razmer pozival k povečani stopnji pripravljenosti vojaških enot v Sloveniji. Dobro uro kasneje so aretirali tudi podoficirja Ivana Borštnerja, saj naj bi dokument poslal uredništvu Mladine, ki ga je kot odgovorni urednik vodil Franci Zavrl. V imenu vojaških preiskovalnih organov pa je Služba državne varnosti 4. junija aretirala še novinarja Mladine Davida Tasića, ki naj bi dokument prejel od Borštnerja.
Aretacije so v Sloveniji sprožile val protestov. Nekaj dni po aretaciji Janše in Borštnerja, 3. junija 1988, je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je sicer sprva imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše.
Svečani sprejem pri Pahorju
Trideseto obletnico dogodka so danes obeležili v predsedniški palači, kjer so priredil svečani sprejem. Slavnostna govornika sta bila predsednik republike Borut Pahor in soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Svečani sprejem sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije.
Po Pahorjevih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je po njegovem prepričanju, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. "Vse tri njene prvine morajo biti vselej sveže, žive, prepričljive, če hočemo, da se bomo kot narod in država uspešno razvijali," je predsednik republike dejal na srečanju, na katerem so prvič na državni uradni ravni obeležili obletnico branja tega prelomnega dokumenta.

"Glede vseh treh stremljenj seveda še zdaleč nismo rekli zadnje besede in na nek način tudi nikoli ne bomo. Vse tri prvine potrebujejo našo spodbudo, kritiko, polemike, pa tudi potrebno sodelovanje in konsenz. O svoji lastni državi in njeni demokratičnosti odločamo sami, o evropski prihodnosti pa skupaj z drugimi narodi in državami. Tudi danes, 30 let kasneje je jasno, da je suverena slovenska država, ki je demokratična in vpeta v Evropo, temeljno orodje našega obstanka in razvoja," je dodal Pahor.
Izpostavil je še, da je bila javna legitimacija ideje o suvereni državi slovenskega naroda mogoča šele v pogojih demokratične politične pomladi, prej pa je po njegovih besedah veljala za nelegitimno. Pahor je ob tem tudi navedel, na kar je spomnil tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel, da so dogodki leta 1989 med drugim privedli do prvih demokratičnih volitev, do plebiscita, do odločitve o osamosvojitvi Slovenije ter mednarodnega priznanja Slovenije.
V svojem nagovoru, v katerem je predvsem orisal okoliščine nastanka deklaracije, je Rupel še spomnil, da je dokument nastal v njegovi pisarni aprila 1989 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. "Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi si jo razlagali kot programsko lastnino katere od štirih strank," je pojasnil Rupel.

Školč: Reševali smo čast slovenske politike
Tridesete obletnice dogodka so se danes spomnili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Srečanje je potekalo na pobudo in v organizaciji Jožefa Školča, ki je leta 1989 predsedoval republiški konferenci RK ZSMS.
Majniška deklaracija je bila prebrana v okviru odprte seje RK ZSMS. Kot je povedal Školč, namreč tako Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je sprva imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, kot Univerzitetna konferenca ZSMS od mestnega sekretariata za notranje zadeve nista dobila dovoljenja za zborovanje. "Preprosto smo tvegali s tem, da bomo imeli pač sejo družbenopolitične organizacije in da vidimo, če si jo kdo upa prepovedati," je dejal Školč in poudaril, da so predvsem iskali rešitev, kako bi izrazili svojo jezo in ogorčenje nad drugo aretacijo Janeza Janše.
Fokus zborovanja je bil po Školčevih besedah ves čas na četverici JBTZ in procesu proti njim in to je bil "tisti najmanjši skupni imenovalec, ki je povezoval zelo različne subjekte". "V tem smislu smo na nek način reševali čast slovenske politike. Ljudje so bili s sodbo nezadovoljni, menili so, da je krivična, odbor je zahteval ponovitev poštenega sojenja," je povedal Školč.
"Strah nas zares ni bilo, eventuelno nam bi stvari lahko spodletele, če bi prišlo do kakšne nekontrolirane provokacije. Organizator je vedno odgovoren za javni red in mir, množica je težko obvladljiva. Izkazalo pa se je, da so bili ti protesti v primerjavi s tistimi iz Srbije popolnoma drugačni. Nastopalo se je s pesmijo, recitacijo, ljudje so bolj mirno protestirali in zahtevali svoj prav," je še dejal Školč.
Bavčar zadovoljen s tem, kar je deklaracija prinesla, ne pa 'z vsem, kar ga je zadelo'
Odbor za varstvo človekovih pravic je takrat vodil Igor Bavčar, ki je prav tako nagovoril udeležence današnjega srečanja. Ti dogodki nas še danes opominjajo, kaj se da doseči z vztrajnostjo, je poudaril Bavčar.
"To je bil čustveno nabit in nepredvidljiv čas, poln neke realne, a pogosto tudi namišljene nevarnosti in dezinoformacij. Šele po poznejšem odkrivanju dokumentov vidimo, čemu vse smo se izognili. Pripravljen je bil nov val aretacij, z imeni in priimki. Verjetno je naš angažma takrat preprečil, da se to ni zgodilo. Po drugi strani pa je bil to čas izjemnega entuziazma, med seboj pa so sodelovali nazorsko, politično in ideološko popolnoma različna združenja in ljudje, kar je bila posebna vrednota. Ponovila se je le še enkrat leta 1990, neposredno po oz. ob osamosvojitvi," je dejal Bavčar.
Bavčar, ki sicer trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, je, kot je še povedal, zadovoljen s tem, kar je prinesla Majniška deklaracija, ni pa zadovoljen "z vsem, kar ga je zadelo". "In proti temu se še borim," je dodal.
Od kje je deklaracija dobila ime?
Naslov deklaracije je povzet po znameniti deklaraciji iz leta 1917, ki jo je v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec. Medtem ko je prva majniška deklaracija napovedala konec Avstro-Ogrske in začetek Jugoslavije, je 72 let pozneje nastala deklaracija napovedala konec Jugoslavije in začetek samostojne slovenske države. Deklaracija iz leta 1989 je bila po Ruplovih besedah podobno kot deklaracija iz 1917 povezana s koncem vojne, ko je sprava neizbežna. Štejemo jo lahko kot prvi, sicer ne povsem zanesljiv, steber slovenske države, je še dejal.
KOMENTARJI (334)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.