Majhenič: Zadnji manever pri prodaji zemljišča v Trenti še ne pomeni, da ni bilo kaznivega dejanja

Zadnji manever pri prodaji zemljišča v Trenti, nekoč v lasti predsednika SDS Janeza Janše, še ne pomeni, da v tej zadevi ni bilo kaznivega dejanja in nezakonite premoženjske koristi, je za Delo ocenil direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič. Po njegovem določena dejstva pri prodaji te nepremičnine nakazujejo na manipulacije trga.

Zoper Janšo namreč v primeru prodaje nepremičnine v Trenti poteka sodna preiskava. Zgodba sega v marec 2005, ko je Imos za današnjih 236.100 evrov Janši, ki je bil takrat predsednik vlade, prodal trisobno stanovanje. Pri tem naj bi Janša do dela kupnine prišel tako, da je podjetju Eurogradnje, prodal svoje parcele v Trenti.

Po pogodbi iz julija 2005 so bile parcele prodane za 131.200 evrov, Eurogradnje pa so jih nato naprej prodale Imosu. Ta naj bi v tej verigi preplačal vrednost Janševih zemljišč in tako Janši omogočil za 100.000 evrov premoženjske koristi. Po oceni tožilstva so bile Janševe nepremičnine vredne precej manj od cene, po kateri jih je prodal.

Pred dnevi pa je potekala dražba omenjenega zemljišča, izklicna cena je zanj znašala 17.655 evrov, prodalo pa se ga je za 127.500 evrov.

'Prostori zakonodajne, izvršilne in sodne veje so občutljiv prostor, nikakor pa ne sveti prostor'

Veliko se je o delu policije v zadnjem času govorilo ob preiskavi poslanca SDS Andreja Širclja. Hišno preiskavo so opravili tako v poslanskih prostorih SDS v DZ kot na sedežu stranke, zaradi česar so bili deležni številnih kritik, predvsem iz vrst SDS.

Policija se zaveda, da so prostori zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti občutljiv prostor, a nikakor sveti prostor je v intervjuju za Delo poudaril prvi mož NPU. Pojasnil je, da hišno preiskavo opravijo samo takrat, ko s klasičnim zbiranjem obvestil ne dobijo dovolj dokazov, a utemeljeno sumijo, da bodo to dobili med hišno preiskavo. In ob omenjenem primeru ocenjuje, da smo imeli utemeljen razlog za hišno preiskavo in da so se pravilno odločili, saj da so le tako lahko pridobili dokaze oziroma predmete, ki so jih iskali.

Glede navedb o zasegu strežnika SDS pa Majhenič ponavlja, da nikoli niso imeli namena zaseči celotnega strežnika. So pa na strežniku iskali podatke o Širclju, je pojasnil.

V primeru umora Jamnika so prejeli veliko informacij, namenjenih temu, da jih zave

Del javnosti v delo policije dvomi v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Prepričani so, da je policija, predvsem na podlagi zanje spornega mnenja Nacionalnega forenzičnega laboratorija glede najdenih strelskih delcev, prijela napačnega človeka.

Majhenič pravi, da so med preiskovanjem tega primera dobili tudi precej različnih informacij in naznanil, "ki so bili več kot očitno namenjeni temu", da jih zavedejo na napačna pota. In kot pravi, jih seveda preverjajo mešani občutki, ko v vsakem odmevnejšem primeru govorijo o teorijah zarote. Zato je pomembno, da v predkazenskem postopku delo opravijo strokovno in zakonito, "saj je obramba zelo inovativna, na različne načine diskreditira policijo in tožilstvo, tudi strokovnjaka, kot v primeru".

Direktor NPU sicer še ocenjuje, da so preiskovalci so zaradi obsega dela maksimalno obremenjeni in prostora za rezerve praktično ni več, lahko le spremenijo prioritete dela. Je pa po njegovem ekipa preiskovalcev zdaj zelo dobra.