'Majhen korak za varuha, velik korak za pravno državo'

Na uradu varuha človekovih pravic pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki je odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) razveljavijo. Zapisali so, da je to ''majhen korak za varuha, a velik korak za pravno državo''.

Ti odstavki so po mnenju sodišča neskladni z ustavo v delih, ki so veljali do novele Zujfa in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine, ki so vplačevali zavarovanje v drugih republikah nekdanje SFRJ. Zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih določb Zujfa je julija lani vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik. Varčevalni zakon je namreč znižal pokojnino nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.

Na uradu, ki ga od letos vodi Vlasta Nussdorfer, so zapisali, da so zahtevo za oceno ustavnosti vložili na podlagi pobud številnih združenj in društev upokojencev ter tudi več kot 250 ogorčenih posameznikov, ki jim je bila na podlagi zakona pokojnina zmanjšana celo do 24 odstotkov.

Kot še opozarjajo, je ustavno sodišče neustavne določbe Zujf ''razveljavilo, kar pomeni, da ne veljajo od objave odločitve (za naprej), za čas od uveljavitve Zujf (za preteklih sedem mesecev) pa bo primerno odločitev moral sprejeti zakonodajalec''.

To pomeni, da bodo vse znižane pokojnine z odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) vrnjene na višino, ki je posameznemu upravičencu pripadala pred uveljavitvijo zakona, izplačilo razlike, ki je nastala od 1. julija 2012 do danes, pa bodo morali posamezniki uveljavljati v še nedokončanih postopkih, s katerimi so si zagotovili varstvo svojih pravic. Tisti posamezniki, ki se zoper odločbo Zpiz niso pritožili ali zoper njegovo drugostopenjsko odločbo niso vložili tožbe, pa bodo morali počakati na ustrezno spremembo zakona, so zapisali.

''V razmislek pristojnim organom, ki v zadnjem času vse bolj rokohitrsko spreminjajo predpise, pa opozarjamo tudi na finančne posledice neustavnega zmanjšanja pokojnin,'' so še opozorili na uradu in dodali, da za zdaj nihče ne razpolaga z oceno, ''koliko časa so in še bodo različni organi porabili za odločanje o 12.500 vloženih pritožbah zoper tako imenovane ugotovitvene odločbe, pri čemer niti ni treba posebej omenjati izgubljenega časa in živcev vseh prizadetih in njihovih družin''.

Obseg dodatnega dela ponazarja podatek, da Zpiz letno obravnava na drugi stopnji okrog 9000 ugovorov in da je do januarja 2013 rešil le okrog 3400 ugovorov v zvezi z Zujf.

Vizjak: Očitno kriterij, po katerem so določili v znižanje vključene kategorije, za sodišče ni bil prepričljiv

Minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Andrej Vizjak na podlagi odločbe ustavnega sodišča o 143. členu zakona za uravnoteženje javnih financ ugotavlja, da sodišče a priori ne zavrača možnosti posega v pokojnine, a očitno kriterij, po katerem so določili v znižanje vključene kategorije, za sodišče ni bil prepričljiv.

Kot je pojasnil, so jih določili na podlagi kriterija, da se pokojnina oziroma del pokojnine izplačuje iz proračuna in da za to ni bilo podlage v vplačanih prispevkih v slovensko pokojninsko blagajno oziroma pokojninske blagajne drugih držav nekdanje SFRJ.
Tu ustavno sodišče pričakuje bolj utemeljene kriterije za določitev teh skupin, ugotavlja Vizjak, ki je prepričan, da bo v prihodnje treba rešitve iskati v tej smeri in ne v smeri, da bi na ta projekt pozabili.

Med možnostmi, ki jih sam vidi, je omenil nadpovprečne pokojnine oziroma pokojnine na podlagi upokojevanja pod izrednimi, boljšimi pogoji. Kot primer je omenil upokojence, ki so se upokojevali po predpisih JLA, pri katerih so bile pokojnine odmerjene drugače in zato tudi prejemajo več, kot če bi bili zaposleni drugje. Kot sam bere odločbo ustavnega sodišča, tu zadeva ne bi bila toliko sporna kot recimo v primeru političnih zapornikov, ki zaradi okoliščin dejansko niso mogli delati.

Finančne posledice, ki nastanejo z odločitvijo sodišča, so po njegovih besedah približno od 20 do 22 milijonov evrov na letni ravni, "ki jih seveda v proračunu ni in jih bo treba zagotoviti, v kolikor bo nova vlada pristala na logiko, da bo vrnila te pravice v celoti".