Majcen: Prekinitev zaporne kazni ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata zapora

Po tem, ko je vlada izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov, je spregovoril ter odločitev pojasnil tudi generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Ukrepi bodo veljali tri mesece, po evalvaciji se bodo po potrebi podaljšali ali pa ne, z njihovim izvajanjem pa bodo pričeli takoj ob nastopu odloka. In kaj vse slednji predvideva?

Odlok predvideva tri ukrepe: odlok nastopa zaporne kazni, prekinitev zaporne kazni in pooblastila bivšim oz. obstoječim zaposlenim, ki opravljajo druge naloge in so nekoč že bili pravosodni policisti. "Gre za skrajni ukrep, če dejansko pride do točke, ko zmanjka pravosodnih policistov za delovno izmeno," je pojansil.

Prekinitev zaporne kazni: 'Zaporniki nad tem ukrepom ne bodo navdušeni'

Največ polemik in dilem se je medtem, kot je priznal, pojavilo prav pri ukrepu prekinitve prestajanja zaporne kazni. "Gre za ukrep, ki že sedaj obstaja v veljavni zakonodaji, ne gre za nov ukrep," je poudaril ter pojasnil, da so bili sicer v preteklosti razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni na strani obsojencev (tudi slabo zdravstveno stanje zapornika in slabo zdravstveno stanje njegovih ožjih družinskih članov). Zdaj pa bodo ukrep naslavljali tudi kadrovsko stisko.

Ob tem pa je Majcen jasen: "To ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata in izpustili večjo skupino zapornikov. To lahko zagotovim, vsak primer bomo obravnavali individualno." Ob tem je zagotovil, da javnost ne bo ogrožena, saj da bo ta ukrep mogoč le za tiste zapornike, ki imajo že sedaj dovoljene izpuste, ter za tiste, ki so sami nastopili z zaporno kaznijo. "V času, ko bo zapornik na svobodi, pa se ga bo obravnavalo kot vsakega svobodnega državljana, kar pomeni, da zapornikov ne bomo nadzorovali. Gre sicer za zaupanje, saj bodo ti posamezniki smatrani za nenevarne."

Zapornikov sicer ne bodo izpuščali proti njihovi volji, generalni direktor pa je prepričan tudi, da ukrep številnim zapornikom ne bo všeč. V času izpusta jim namreč ne bo tekla zaporna doba, ko se bodo vrnili, bodo morali kazen v celoti prestati.

V naslednjem letu bodo sicer odprli nov zapor, ki bo povečal kapacitete, verjame, da se bo takrat tudi stanje normaliziralo.

Kaj pa novela zakona?

Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je nastajala več kot eno leto: "Iskali smo ukrepe, ki naslavljajo problematiko tako prezasedenosti zavodov kot tudi prostorsko stisko. Zakon predvideva tudi vlaganje prošenj za alternativno prestajanje kazni obsojencev, ki že prestajajo kazen."

V noveli je predviden tudi predčasen odpust, ki prav tako ni popolna novost. Sprememba je namreč po besedah Majcna v tem, da lahko obsojenci zanj zaprosijo šest mesecev pred zaključkom prestajanja zaporne kazni s predpostavko, da so že prestali najmanj dve tretjini kazni. "Pooblastila dajemo bivšim pravosodnim policistom, ki so se upokojili in že sedaj izvajajo naloge," je dejal ter izpostavil tudi normative in standarde, ki so izjemno pomembni za zaposlene.

Pomembna novost je tudi nacionalna poklicna kvalifikacija. Kot je pojasnil, to v praksi pomeni, da lahko vsi tisti, ki delajo v sistemu tri leta, preidejo na sistem izobraževanja, v krajšem obdobju osvojijo določena znanja in tako preidejo na šesto stopnjo izobrazbe.

Prav tako pa z novelo podajajo tudi pravno podlago za zaščito zračnega prostora. "Droni namreč predstavljajo čedalje večji problem. Tarča smo tudi zapori, saj skušajo nekateri na tak način določene stvari pretihotapiti v zaporsko okolje," je še dodal Majcen, ki pravi, da v času njegovega mandata ne bo privatizacije zaporov. "So državna institucija in tako naj tudi ostane."

Odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer je na novinarski konferenci po seji vlade v četrtek sporočila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Odlok predvideva tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni. "Trenutno je bistveno, da se kazen zapora obsojencu lahko prekine, če za to ne obstajajo varnostni zadržki," je poudarila. Tu se upoštevajo okoliščine, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, način nastopa kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja.