Mahnič, Godčeva in Žakelj z mesta državnih sekretarjev med poslance

V poslanske klopi so danes sedli državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Mahnič (SDS) in Godčeva (SDS) ter državni sekretar na ministrstvu za obrambo Žakelj (NSi). S tem so izgubili svoje funkcije, saj zakon o poslancih v 10. in 11. členu določa, da poslancem z nastopom mandata prenehajo vse ostale funkcije v državnih organih.

To velja tudi za šest ministrov, ki so danes postali poslanci, vendar ustava v 115. členu določa, da morajo predsednik vlade in ministri od dneva, ko se začne nov mandat novega državnega zbora, do izvolitve novega predsednika vlade in ministrov opravljati tekoče posle.

Vlada opravlja le še tekoče posle

Med tekoče posle sodijo projekti novih zakonov in predlogi zakonov, ki so ob nastanku omejitve opravljanja poslov na tekoče posle že v državnem zboru, sprejemanje in izdajanje podzakonskih predpisov ter kadrovska in druga vprašanja, je danes pojasnila služba vlade RS za zakonodajo.

Oblikovanje nove vlade sicer steče po konstituiranju državnega zbora, ko je potrjena vsaj polovica poslanskih mandatov. Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja.

Na potezi Pahor

Predsednik republike Borut Pahor je že napovedal, da bo takoj po imenovanju vodij poslanskih skupin – ti morajo biti imenovani v sedmih dneh od ustanovne seje – z njimi sklical posvetovanja o možnih kandidatih za mandatarja. Ta naj bi bila opravljena najpozneje do 23. maja. Po Pahorjevih pričakovanjih bo nato predlog za imenovanje novega predsednika vlade lahko še isti dan posredoval v državni zbor.

Volitve predsednika vlade se nato opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Mandatarja za sestavo nove vlade DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.

Tudi ko je mandatar izvoljen, prejšnja vlada še vedno opravlja tekoče posle, dokler niso imenovani tudi ministri. Glede na zakonske roke mora novoizvoljeni predsednik vlade ministre predlagati v 15 dneh po svoji izvolitvi. Kandidati se morajo pred glasovanjem predstaviti še pred pristojnimi delovnimi telesi DZ.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, ko je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Še neimenovane ministre pa mora novi premier predlagati v desetih dneh.

Po imenovanju vlade prejšnji premier preda posle svojemu nasledniku, navadno še isti dan po imenovanju. Sledijo primopredaje na posameznih ministrstvih. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je napovedal, da bodo poskušali novo vlado oblikovati že do 3. junija. Naglico pojasnjuje tako s tem, da želijo pokazati svojo učinkovitost, kot z željo, da preprečijo nadaljnje sporne poteze odhajajoče vlade.