Magnet za slovenske milijonarje

Baterije so strateškega pomena za ohranjanje stabilnosti omrežja in hkrati nepogrešljivi partner zelenega energetskega prehoda. "Ob načrtovani gradnji in priključitvi sončnih elektrarn bo prihajalo do velikih obremenitev omrežja, ko bo električne energije naenkrat preveč. S hranilniki lahko ustrezno reguliramo te preobremenitve," pojasnjuje Roman Bernard, direktor in ustanovitelj podjetja Ngen, ki je Talum v Kidričevem izbralo zaradi robustne električne infrastrukture. Kot kupci električne energije pa so zdaj v izjemnem položaju, saj kupujejo elektriko takrat, ko je najcenejša in jo prodajajo takrat, ko je najdražja, torej v konicah, ko sonce ne sveti več.

"V prihodnosti bo cena elektrike opoldne zaradi proizvodnje sončnih elektrarn verjetno nič ali celo negativna, zvečer bo stokrat dražja in le še huje bo," odgovarja Bernard, ki je po Sloveniji v dobrih 3 letih že odprl podjetja tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Pri obeh sosedih bodo hranilniki stali že drugo leto, obetajo se tudi posli v Španiji, na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem.

"Vedel sem, da je v tem poslu velik potencial, nisem pa računal na to, da se bodo stvari odvile tako hitro, kot se zdaj odvijajo. To, kar se v Ukrajini dogaja, je po mojem mnenju največji katalizator zelenega prehoda za Evropo," dodaja Bernard.

40 milijonov za tretjino Ngena

Volatilnost energetskega trga je tukaj, kogarkoli vprašate, vam bo odgovoril, da tako stabilnih in zanesljivih cen, kot smo jih imeli zadnja desetletja, ne bo nikoli več. In prav to je eden glavnih vzrokov, ki pritegnejo vlagatelje. Boštjan Bandelj, ustanovitelj Belektrona, enega glavnih globalnih trgovcev z emisijskimi kuponi, je lani po pisanju Financ ustvaril skoraj 2,5 milijarde evrov, več kot 2 odstotka prihodkov vseh slovenskih družb, in pobral največji dobiček kateregakoli slovenskega podjetja. 

Za solastništvo v Ngenu je odštel 40 milijonov evrov! "Programsko rešitev, ki so jo razvili, vidim kot revolucionarni izdelek, ki bo preoblikoval elektroenergetski sistem. Priznam pa, da sem tudi sam pred leti, ko so postavili prvi hranilnik na Jesenicah, nekoliko dvomil v idejo. Zdaj sem vesel, da sem del te zgodbe."

Damijan Merlak, ki se je utrdil na lestvici med desetimi najbogatejšimi Slovenci, pa je že kmalu po ustanovitvi podjetja leta 2018 postal solastnik. "Razumem, da marsikomu ni bilo povsem razumljivo, kako se ta poslovni model obnese. Danes sem vesel, da lahko dvomljivcem dokažemo, da so se motili, hkrati pa delamo nekaj dobrega za gospodarstvo, za okolje. Vsi bomo imeli nekaj od tega, na koncu seveda tudi jaz, saj to ni neka dobrodelna organizacija. "

Konkurence se ne bojijo, saj imajo, pravijo, tolikšno prednost, da so skoraj neulovljivi. "Če bi zdaj konkurenti želeli vstopiti na trg oziroma narediti to, kar smo naredili mi, bi potrebovali vsaj 3 do 4 leta, naše rešitve in programsko opremo pa lahko takoj uporabijo in začnejo delati. Podjetja po Evropi se že ozirajo na trg po takšnih rešitvah, kot jih ponujamo mi, in zato smo zelo zanimivi za celotno Evropo," pojasni Bernard.

Potreba po hranilnikih bo čedalje večja

Trenutno v Sloveniji večino koničnih obremenitev omrežja rešujemo s plinskimi elektrarnami, pa tudi TEŠ, ki potrebujejo tudi do nekaj ur za zagon, medtem ko lahko veliki megahranilniki v omrežje takoj ali v največ 10 sekundah oddajo vso energijo, ki jo potrebuje. Rešitev poleg manjših časovnih izgub nagovarja tudi največjo težavo – okoljske spremembe. 

"Če upoštevamo trenutne konice v Sloveniij, ki so pri 1.500 megavatih, lahko Ngen s svojimi tremi velikimi hranilniki in 300 manjšimi gospodinjskimi, ki smo jih doslej postavili, že zdaj omrežje razbremeni za 50 odstotkov. In povem vam, to je šele začetek," pravi Bernard.

Sistem visoke in nizke tarife se bo poslovil

"Trenutni sistem tarif za gospodinjstva je star 50 let in bo v nadaljevanju izginil. Govorili bomo o dinamičnih tarifah, industrija pa je tako ali tako že na odprtem trgu," pravi Bernard, ki je kritičen tudi do sistema 'neto meritev', povezanega s sončnimi elektrarnami. Po tem sistemu v grobem zdaj lastniki malih sončnih elektrarn plačujejo le porabljeno energijo, ki je ne ustvarijo s soncem. "Ta 'net metering' je stvar obrnil na glavo. Dejansko zdaj ljudje poleti ustvarjajo viške in pozimi računajo, koliko je še ostalo, ter porabijo vse, s tem pa le še bolj obremenjujejo omrežje. To je skregano z logiko trajnosti. "

Sistem bodo ukinili šele z začetkom leta 2024, a bi ga po mnenju Bernarda morali že včeraj. Po koncu obdobja bodo lastniki elektrarn namreč prepuščeni trgu ali pa si bodo doma namestili še manjše baterije, kamor bodo shranjevali električno energijo. "Če pogledamo ostalo Evropo, praktično vsi postavljajo sončne elektrarne s hranilniki, noben operater oziroma omrežje ni sposobno prevzeti vloge baterije. V Avstriji denimo subvencije za sončno elektrarno več ne morete dobiti, če zraven ne postavite tudi baterije. Kolikor mi je znano, bodo pri nas subvencije za baterije na voljo drugo leto marca."