Magično število, ki zapira oči

3,14 so prve tri števke magičnega matematičnega števila pi. Koliko izmed vas pa zna ta niz še nadaljevati? Nekaterim to uspeva v neskončnost. Prvo tovrstno tekmovanje so na fakulteti priredili že leta 2007, začelo se je na pobudo študentskega sveta, nato se je vključilo še vodstvo in tekmovanje je postalo tradicionalno: "Želimo navduševati nad matematiko in pomnjenjem, spominom," pojasnjuje Anja Oven s FMF-ja. Spodbujajo slehernega tekmovalca, ki se odloči za recitacijo neskončnih decimalk števila pi.

Časovne omejitve ni, pomembno je le, da tekmovalec napreduje pravilno. Četudi se zmoti in se popravi sam, uspešno nadaljuje. Če pa tekmovalca popravi komisija, to pomeni, da je tekmovanje končal pri tisti decimalki, kjer je bil nazadnje pravilen. Lahkega dela v petek ni imela niti tričlanska komisija, sestavljena iz enega profesorja in dveh študentov. Tudi oni so morali biti stoodstotno osredotočeni, recitiranje so sproti spremljali z listi papirja, na katerih je bilo natisnjeno pravilno zaporedje decimalk, ko so se tekmovalci nizali drug za drugim, pa so ocenjevalci priznali, da so se pošteno prepotili tudi sami.

Letos se je prijavilo 25 tekmovalcev, ki so našteli od nekaj deset do več tisoč decimalk. Velik je bil tudi starostni razpon tekmovalcev – najmlajša je bila stara osem let, najstarejši pa je imel zraven še eno ničlo. Najmlajša tekmovalka ni bila nihče drug kot Frida, ki je skupaj z bratom Edvardom že navdušila tudi na našem televizijskem šovu Slovenija ima talent, kjer sta pokazala svojo ljubezen do sveta števil. 

Učenje iz časopisa

Stane Valjavec pa je štel 80 let. Leta službovanja je preživel v računalništvu, ljubezen do reševanja ugank pa je ostala."Bral sem o tem tekmovanju in želel sem videti, kako to poteka, zanimalo me je, kako se mladi učijo," nam je razložil najstarejši tekmovalec.

Izrezek iz časopisa pa je uporabil tudi za lastno učenje: "Delal sem na tem, vmes prekinil, potem pozabljam, v zadnjem tednu pa sem se spet lotil bolj intenzivno. Delal sem skupine po dve, tri, štiri, pet. Tukaj sem recimo označil 141, kolikor je skočil Jože Šlibar in potolkel svetovni rekord. Jaz sem rojen leta (tisoč)944, take stvari sem kombiniral," nam v mapi pokaže odrezek z decimalkami, ki ga je zamejil s črticami in se tako učil posameznih kombinacij.  

Doma mu je uspelo priti do 130 decimalk in odločil se je, da se bo po dveh mesecih učenja na tekmovanju preizkusil tudi sam. Prišel je do 55. decimalke, nato se mu je zalomilo, vendar je bil vseeno zadovoljen.

Palača spomina

Kot pravi Ovnova, je pristopov za učenje sicer več. Nekateri si pomagajo s pesmicami, drugi si decimalke pobarvajo in imajo vizualni spomin, Nik Škrlec ima denimo tehniko, ki se ji reče palača spomina, ko številka dobi ime. "Je fascinantna, ker izkoristi poti v življenju, ki jih dobro poznamo, za pomnjenje. Prostori so zelo povezani z našim spominom in na nek način jih ne moremo pozabiti," je pred našo kamero pojasnil Škrlec, ki je sicer igralec, a hkrati tudi velik navdušenec nad matematiko in se že leta ukvarja z različnimi mnemotehnikami.

Ciljal je sicer na slovenski rekord, ki ga od leta 2021 drži danes 17-letni Tibor Hvala, ki je takrat zrecitiral kar 10.123 decimalk. Toda vmes je naredil napako, zato rekord še naprej ostaja v najstnikovi lasti.

Ritem z rokami

Tokrat se mu je najbolj približal njegov vrstnik Vid Goršek. Mladi Velenjčan je nanizal zaporedje kar 5111 decimalk. "Več tehnik pomnjenja sem združil skupaj, tudi sam sem razvijal svoje lastne in nazadnje sem naredil svojo tehniko pomnjenja. V bistvu palača spomina na moj način," je za 24ur.com pojasnil mladi zmagovalec. Ko smo ga snemali med recitacijo, je ves čas premikal roke: "Ko sem se učil decimalke, sem se preverjal z aplikacijo. Ko sem recitiral, sem si par decimalk predstavljal, da tipkam," je razložil. "Poleg tega pa mi pomaga pri zbranosti in če je več enakih decimalk po vrsti, si jih štejem," je dodal.

Pravi, da se je za stvar navdušil šele pred štirimi meseci. "Bilo mi je dolgčas in sem na spletu pogledal prvih sto decimalk števila pi. Po 45 minutah sem se jih naučil in sem želel videti, kje imam meje pri pomnjenju tega števila," pojasnjuje, kako je pristal med tekmovalci.

5111 decimalk števila pi je napovedal že v prijavi na tekmovanje pred dvema mesecema: "Takrat sem jih znal okoli 3000 in sem verjel, da se jih lahko v tem času naučim 5111." Imel je prav.

Naslova prvaka pa ne bo ubranil, saj nam je napovedal, da se prihodnje leto tega tekmovanja ne bo udeležil. Kot dijak srednje računalniške šole v Velenju se bo namreč pripravljal na maturo.

Že kot otrok si je zapomnil registrske tablice

Na drugem mestu je bil tokrat lanski državni prvak, ki je takrat zmago dosegel z recitacijo 1500 decimalk, letos pa si jih je zapomnil še enkrat več. Le 10-letni Liam Kovač je tako zrecitiral kar 3000 decimalk števila pi, za to pa porabil le 20 minut, stresel jih je iz rokava.

Razložil nam je, da ima številke rad preprosto zato, ker si jih hitro zapomni. Ob tem pa zatrdil, da nima nobene posebne tehnike: "Tudi sam ne vem, kako se učim," osnovnošolec skomigne z rameni.

Kot nam je povedala njegova mati, si je že kot otrok med učenjem številk bliskovito zapomnil denimo registrske tablice na avtomobilih, medtem ko njegovega starejšega brata številke niti najmanj ne zanimajo.

Ponosna je bila tudi njegova mentorica Marija Majcen, učiteljica matematike in fizike na ljutomerski osnovni šoli: "Če ima nekdo navdušenje za matematiko, ne samo da ima dober spomin, tukaj je potrebna tudi vztrajnost. In Liam očitno to vztrajnost ima."

Tretja je bila 14-letna Naja Globočnik Šegel, njen števec se je ustavil pri 2113 decimalkah.

Poleg tekmovanja v recitaciji števila pi so organizatorji priredili tudi tekmovanje v peki pit, saj se beseda pita v angleščini (pie, op. a.) izgovori enako kot število pi: "Zato, da če nekdo ne bi rad pomnil in se učil decimalk, da ima še vedno možnost, da vsaj speče kaj. Jaz bi bila denimo tista, ki bi raje pekla," v smehu dodaja Ovnova. Večina pit je bila okrašena s simbolom črke pi, zmagal pa je – v zadnjem času povsod aktualen – okus pistacije.

Svetovni rekord s prevezo

Prvi dan števila pi so sicer obeležili 14. marca leta 1988 v San Franciscu. Datum praznovanja se v ameriškem datumskem formatu zapiše kot 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. Število predstavlja razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom.

Ta dan, na katerega se je leta 1879 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl fizik Stephen Hawking, danes velja za mednarodni dan matematike.

Svetovni rekord sicer drži Indijec Rajveer Meena, ki je leta 2015 pravilno nanizal več kot 70.000 decimalk, za kar je potreboval 10 ur, ves čas pa je nosil prevezo za oči.