Odgovorni urednik tednika Mag Janez Markeš je na upravo časopisne družbe Delo naslovil poziv, naj z mehanizmi, ki jih ima na voljo, zagotovi, da se bodo napadi na novinarsko integriteto Maga prenehali.
Predsednica izvršnega odbora Sindikata novinarjev Dela Mija Repovž je namreč v včerajšnji oddaji 24 ur postavila tezo o politizaciji kapitalske strukture Dela ter o političnih pritiskih na novinarje, kar naj bi dokazoval tudi nakup Maga, ki ga je Delo prevzelo 1. januarja, je v pismu upravi Dela zapisal Markeš. "Javna diskvalifikacija Maga, ki jo je prek javnih občil razpihnila Mija Repovž, jemlje ugled našemu tedniku, saj ga namerno diskvalificira," je zapisal Markeš. To po njegovem mnenju ne povzroča le poslovne škode, temveč pomeni nekolegialnost, nevljudnost, do neke mere celo profesionalni primitivizem.
Kot je še zapisal, sta Mija Repovž in predstavnik aktiva novinarjev Dela Jože Poglajen na upravo včeraj naslovila štiri zahteve. Njihovo neupoštevanje pa bi pomenilo, da se morajo novinarji pripraviti na stavko. Vse to se je zgodilo po objavi intervjuja s predsednikom LDS Jelkom Kacinom v zadnji Sobotni prilogi Dela, v katerem je Kacin dejal, da so se "s kapitalskim posegom v hišo Delo tudi novinarji zavedali, da gospod Tomaž Perovič najbrž ni več predsednik uprave Dela, da je gospod Danilo Slivnik vse kaj drugega kot član uprave za tehnične zadeve in da tudi novinarjem ne ostane čisto nič drugega kot ljudem v času nemške okupacije: upor."
Druga od zahtev novinarjev Dela je pregledna metodologija, po kateri bi se korektno prikazovali poslovni rezultati posameznih časopisov, vključno s tednikom Mag. Poglajen in Repovževa bi, če sta želela, lahko izvedela, da je Mag od prevzema naprej že profitni center, ki podlega pregledni metodologiji poslovanja, zato je druga zahteva, kar zadeva Mag, brezpredmetna, meni Markeš.
Ob tem je poudaril, da so se novinarji Maga v svojih pogodbah pisno zavezali, da bodo krepili ugled časopisne hiše Delo, da bodo pripomogli k dobrim poslovnim rezultatom in da ne bodo materialno ali moralno škodovali poslovnim rezultatom delodajalca. Novinarji Dela imajo v svojih pogodbah isto določbo. V tem primeru sta Repovževa in Poglajen neposredno prekršila ta člen pogodbe o zaposlitvi, saj "sta zavestno, javno, materialno in moralno škodovala ediciji Dela ter s tem poslovnim rezultatom celotne založniške hiše".
