Uradnemu sprejemu z vojaškimi častmi je sledila položitev venca k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Uradni obisk se je nadaljeval v Predsedniški palači s pogovorom na štiri oči med predsednikom in predsednico, ki mu je sledilo plenarno srečanje med delegacijama Republike Slovenije in Madžarske pod vodstvom obeh predsednikov.
Predsednik Pahor je na novinarski konferenci, ki je sledila pogovorom, pozdravil predsednico Katalin Novak in poudaril prijateljske odnose med Slovenijo in Madžarsko. Slovenija je prva sosednja država, ki jo je predsednica Novak obiskala, in Pahor je poudaril, da to odločitev razumemo kot gesto polnega sodelovanja, prijateljstva in medsebojne naklonjenosti.
Sogovornika sta soglašala, da živimo v zelo zahtevnih časih in da potrebujemo prijatelje, tudi če ti niso enakih misli in stališč. Za sosednje države pa posebej velja, je poudaril Pahor, da si morajo prizadevati za medsebojno razumevanje in spoštovanje ter za to, da so njihovi odnosi vzorni.
Veliko pozornosti sta predsednika v pogovorih namenila varnosti, zlasti vojni v Ukrajini in razmeram na Zahodnem Balkanu. Pahor je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je Novakova že v Rigi javno podprla pobudo o dodelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini. Pahor je nadalje poudaril pomen evropske enotnosti v luči ruske invazije na Ukrajino in dejal, da "mora biti EU čim bolj enotna v soočanju s konsekvencami te vojne, če želimo, da se logika reševanja sporov z uporabo sile ne bi nadaljevala".
"Menim, da bo vojna v Ukrajini zaradi svojega trajanja in narave proizvedla novo blokovsko delitev," je nadaljeval. Če se bo to zgodilo, bo pomembno, "na kateri strani geopolitične ločnice se bo znašel Zahodni Balkan," je dodal.
Predsednika sta v odgovor na vprašanje glede nedavnih odločitev sodišč v Sloveniji in v EU komentirala tudi pravice skupnosti LGBTQ. Pahor je povedal, da je odločitev slovenskega ustavnega sodišča sprejel z razumevanjem in z veseljem in jo označil kot napredek v spoštovanju človekovih pravic v Sloveniji. Poudaril je, da pravice manjšin nikakor ne ogrožajo pravic večine, in ob tem spomnil, da si je že kot predsednik vlade prizadeval za sprejem družinskega zakonika.
Uradni obisk v Republiki Sloveniji se je ob prisotnosti obeh predsednikov zaključil v Lendavi z odprtjem prenovljene hiše madžarske samoupravne narodne skupnosti. Madžarska predsednica, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Sloveniji, je rojake pozvala, naj se odločajo za madžarsko identiteto.
Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec v DZ Ferenc Horvath je odprtje hiše ocenil kot uresničitev dolgoletnih sanj manjšine, že ime stavbe pa po njegovem nakazuje, da je nosilec pomembnega sporočila - da poveže pomurske Madžare, glede na strukturo pa bo dostopna vsem.
Preureditev objekta je podprla madžarska vlada, v zadnjih letih pa sta, kot je povedal Horvath, madžarska in slovenska vlada skupnosti zagotovili znatno podporo, tako da so uspeli izvesti številne projekte.
V sklopu odprtja v Lendavi sta se predsednika Republike Slovenije in republike Madžarske srečala s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti na obeh straneh meje, so še sporočili iz urada predsednika republike.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.