Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Parizu nanizal vrsto predlogov za reformo EU. V govoru pred študenti pariške Sorbone je med drugim predlagal vzpostavitev evropskega obrambnega proračuna in enot za hitro posredovanje, skupen proračun območja evra in uvedbo davka na finančne transakcije po vsej uniji.
"Evropska unija, kot jo poznamo sedaj, je prešibka, prepočasna, premalo učinkovita, a le Evropa nam omogoča, da se na svetovnem odru spopadamo z velikimi sodobnimi izzivi," je uvodoma dejal Macron na znameniti pariški univerzi.
Enote za hitro posredovanje
Po mnenju francoskega predsednika je "varnost temelj vsake politične skupnosti", Evropa pa se sooča z dvojno grožnjo "postopnega in neizbežnega" nesodelovanja ZDA in terorizma. Zato je pozval k vzpostavitvi evropskega obrambnega proračuna in skupnih enot za hitro posredovanje do leta 2020. Te enote bi delovale kot "partner vojsk sodelujočih držav članic", je pojasnil.
Kot je poudaril, mora Evropa na področju obrambe razviti skupno strateško kulturo. Ob tem je predlagal, da bi v vojskah držav članic prostovoljno sprejemali vojake iz drugih evropskih držav. Kot prva bo to prakso v svojih varnostnih silah uvedla Francija, je dejal.
Macron je pozval tudi k ustanovitvi evropske akademije za obveščevalne dejavnosti. Vzpostavil bi tudi skupne enote civilne zaščite za primere naravnih nesreč, evropski azilni urad in evropsko obmejno policijo.
Ocenil je še, da območje evra potrebuje močnejši proračun, da bi bilo manj občutljivo na monetarne šoke. Ta proračun bi po njegovem lahko financirali s posebnim davkom v članicah območja evra. Samo evroobmočje z močno in mednarodno valuto je lahko namreč po Macronovih ocenah temelj evropskega gospodarstva, ki bi bilo konkurenčno v globalnem merilu.
Znova omenil davek na finančne transakcije
Zavzel se je tudi, da bi davek na finančne transakcije, ki v podobni obliki že obstaja v Franciji, razširili tudi na ostale članice unije. Tako zbrana sredstva bi namenili za razvojno sodelovanje, je predlagal.
O davku na finančne transakcije v EU poteka intenzivna razprava že od svetovne finančne krize. Berlin in Pariz si že več let prizadevata, da bi ga uvedli na evropski ravni. Leta 2014 se je enajst članic unije, med njimi Slovenija, dogovorilo, da bodo s tem začele leta 2016. A konec leta 2015 je Estonija od teh načrtov odstopila, ostalih deset držav pa še ni oblikovalo skupnega koncepta.
Macron je bil danes tudi kritičen do članic unije z nizko stopnjo davka na dobiček podjetij. "V EU ne moremo imeti takih razlik ... to slabi vso Evropo," je poudaril. Zato predlaga, da bi v prihodnjem proračunu unije, ki naj bi bil sprejet leta 2020, določili zgornjo in spodnjo mejo tega davka. Države, ki tega ne bi spoštovale, pa ne bi imele dostopa do sredstev iz strukturnih skladov.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.