Direktorji policijskih uprav in komandirji postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja

Državni zbor je 20. oktobra sprejel novelo zakona o organiziranosti in delu v Policiji, ki naj bi po navedbah vlade zagotavljala boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje Policije. A zakon, ki so ga podprle vladne stranke SDS, SMC in NSi ter tudi DeSUS, SNS in poslanca manjšin, prinaša tudi spremembe glede izpolnjevanja strokovnih kompetenc in avtonomnosti NPU, ki ga je, kot je za 24ur.com nedavno povedal pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat, zreduciral na "notranjo organizacijsko enoto drugega ranga".  Številni kritiki zakona namreč opozarjajo, da je ravno primer imenovanja Petre Grah Lazar na mesto direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada razkril resnične namene, ki se skrivajo v ozadju zakonodaje, to pa je politična podreditev Policije.

Takoj ko je zakon stopil v veljavo, so se namreč začele uresničevati nekatere napovedi in že pred časom izrečena svarila strokovnjakov, da prihaja čas kadrovskih čistk v Policiji. Kot nam je po sprejetju zakona v DZ povedal strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl, "zakon omogoča lustracijo in zamenjavo vseh 111 komandirjev policijskih postaj, osmih direktorjev policijskih uprav in vseh vodij notranjih organizacijskih enot na Generalni policijski upravi".

Kot sta nam potrdila predsednika obeh policijskih sindikatov (PSS in SPS), so komandirji policijskih postaj ter direktorji policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot GPU že prejeli sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih. Policistom na položajih je z dnem uveljavitve zakona prenehal položaj, delo pa bodo nadaljevali do začasne premestitve na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku. "Če na podlagi te spremembe pride do  prenehanja opravljanja dela na položaju (npr. razrešitve dosedanjega direktorja/komandirja), se takšen policist premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje." V PSS sicer poudarjajo, da izdaja teh sklepov trenutno ni sporna, saj temelji na veljavnem zakonu.

"Menimo, da sporni določbi iz 49.a in 49.b člena omogočata t. i. kadrovske čistke oziroma, kot sledi iz obrazložitve v naslednjem odstavku, na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj Policije," opozarja predsednik PSS Rok Cvetko. Posebej nevarno se jim zdi, da ima po novem minister "proste roke" pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov za zasedbo delovnih mest. "Zakon sicer govori, da te kriterije predlaga generalni direktor Policije, pa vendar se v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med MNZ in Policiji takšni, da se vse bolj utrjuje vtis, da generalni direktor Policije ne obstaja oziroma da nima stroka praktično nobene besede več."

V obeh sindikatih so tudi sprejeli odločitev, da bodo za sporne člene zakona vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče, med katerimi sta tudi določbi 49.a in 49.b člena, hkrati pa zahtevali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje. "Uveljavitev spornih členov bi namreč lahko imela nepopravljive posledice za nacionalno varnost Republike Slovenije. Navedene določbe so po našem mnenju v nasprotju tako z ustavo kot z javnouslužbenskim sistemom ter mednarodnimi konvencijami," je zapisal v odgovoru Kristjan Mlekuš.

Ob tem ne skriva razočaranja nad nekaterimi poslanci in poslankami, ki so takšno določbo podprli. "Žal se ne zavedajo, da so s tem odprli prosto pot za popolno in totalno politizacijo Policije. Po naših informacijah posamezni veljaki političnih strank na lokalnem, regionalnem in tudi na državnem nivoju že opravljajo razgovore s posamezniki glede zasedbe ključnih položajev v Policiji, kar je nedopustno in zelo nevarna praksa."

Cvetko pa opozarja, da je v povezavi z novima določbama 49.a in 49.b člena zakona izjemno nevarna napovedana reorganizacija Policije, ki jo je minister napovedal do konca leta. "Znotraj nje je predvidena ukinitev kadrovske službe Policije oz. njena pripojitev k Uradu za organizacijo in kadre Ministrstva za notranje zadeve. Če bo takšna reorganizacija tudi izvedena, bo v Policiji prišlo do političnega kadrovanja, ne zgolj na vseh treh nivojih vodenja Policije, ampak na prav vseh delovnih mestih – od čistilke na policijski postaji do direktorjev. Urad za organizacijo in kadre je namreč organizacijska enota sekretariata, ki pa je kot notranjeorganizacijska enota podrejena neposredno ministru, torej vsakokratni politični oblasti. In njeni predstavniki bodo podpisani pod sleherni delovnopravni akt – tudi pod pogodbo o zaposlitvi."

Olaj očitke zavrača 

Odzval se je generalni direktor policije Anton Olaj in sporočil, da "zavrača očitke o politizaciji policije, namigovanjih o 'kadrovskih čistkah' ter posploševanja o kadrovskih menjavah vse povprek v policiji".

V odzivu, ki so ga za STA posredovali z Generalne policijske uprave, je pojasnil, da prehodne določbe novele zakona o organiziranosti in delu v policiji določajo, da policistom, ki so na položaju vodje organizacijske enote prve ravni GPU, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona, torej 13. novembrom, preneha položaj. Vendar pa delo na položaju nadaljujejo "do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona", je dodal. To po njegovih besedah pomeni, da še naprej ostajajo na delovnih mestih na podlagi zakona.

Ob tem je še pojasnil, da se "vsak postopek za izbor notranjih kadrovskih potencialov v policiji začne na podlagi izkazanih potreb po zasedbi delovnih mest, ključno pa je izpolnjevanje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, določenega v aktu o sistemizaciji". Posebni izbirni postopek, standarde strokovne usposobljenosti, merila in kriterije ter metode preverjanja usposobljenosti v posebnem izbirnem postopku predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Omenjeni predlog je v fazi izdelave, je še navedel.

Nataša Sukič: Zakon legaliziral čistko v Policiji. Vse se bo prerešetalo in nastavilo po željah SDS

Poslanka Levice Nataša Sukič je povedala, da novela zakona o notranji organiziranosti in delu v Policiji legalizira čistko v Policiji in podrejanje NPU. "NPU je s podrejanjem in z imenovanjem Petre Grah Lazar de facto in de iure postal le eden od sektorjev v upravi kriminalistične policije. S to novelo zakona je zdaj na prepihu tudi 111 starih komandirjev. V treh mesecih bodo potekali izbirni postopki za nove komandirje-načelnike, direktorje osmih policijskih uprav in direktorje uprav na GPU. Vse se bo prerešetalo in nastavilo po željah ene politične opcije – s kadri, lojalnimi stranki SDS."

Povedala je, da vladajoča stranka SDS skuša nevtralizirati preiskavo proti vsem ljudem, ki so blizu SDS in koaliciji. "To, čemur smo priča, so nebrzdane čistke, ki nas čakajo v vseh strukturah Policije, in to samo zaradi interesa ene same stranke."

V SD pa so prepričani, da je "primarni namen novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji uzakonitev že večkrat jasno izražene namere predstavnikov vlade in vladne koalicije o politizaciji Policije". Kot opozarjajo, se škodljive posledice zakona že kažejo, med drugim v imenovanju Petre Grah Lazar na čelo NPU. "Nasploh je zakon na široko odprl vrata politizaciji Policije. Obeta se (in se že dogaja) vročanje sklepov o prenehanju položajev in pričenjajo se novi izbirni postopki v Policiji z jasnim in nedvoumnim ciljem: čim več politično lojalnih ljudi spraviti na ključna operativna mesta, da bodo ti bolj kot interesom države služili interesom vladajoče politike." Kot poudarjajo, gre za nevarno prakso, ki bo v slovenski policiji pustila dolgoročne posledice. Podrejanje Policije se že uresničuje tudi z zakonodajo, še dodajajo.

 V LMŠ medtem menijo, da bo po volitvah v slovenski policiji treba takoj "zamenjati vse sporne kadre, depolitizirati policijo ter novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji  ponovno spremeniti – v prid avtonomnosti, strokovnosti in profesionalnosti delovanja policije."

Po njihovem mnenju je Novela zakona o organiziranosti in delu v policiji že dala "zakonsko podlago za popolno politizacijo slovenske policije in njenega organizacijskega ter kadrovskega ustroja po meri vladajoče SDS in njenih koalicijskih satelitov. Politično imenovanje direktorice NPU je simboličen posmeh vsem zaposlenim v policiji ter odkrito norčevanje vladajoče politike iz slovenske policijske profesije." 

Kot so še zapisali v izjavi za javnost, "zadnja faza politizacije slovenske policije očitno poteka po nareku lokalnih odborov SDS in njenih satelitov, komandirje (po novem načelniki) policijskih postaj bodo zamenjali in na novo izbrali na podlagi politične avdicije, brez kakršnegakoli upoštevanja strokovnosti, kompetentnosti in varnostne učinkovitosti."

Tudi v SAB so prepričani, da zakon predstavlja podlago za kadrovsko in politično čistko v Policiji, ki da je postala talka politike. "Novi trend delovanja in čistk v Policiji se je potrdil tudi z ustoličenjem Petre Grah Lazar na čelo NPU brez izbirnega postopka. Vlada je z zakonskimi spremembami preprosto našla način, da na vrh NPU postavi osebo brez vsakršnih vodstvenih in strokovnih izkušenj. Znano je, da je Grah Lazarjeva blizu največji koalicijski stranki, zato si ne zatiskamo oči pred morebitnim vplivanjem na preiskave zoper koalicijo oz. stranko SDS."

Ob tem v stranki opozarjajo, da sočasno potekajo menjave na NPU tudi pri preiskovalcih nekaterih ključnih zadev, povezanih z vlado ali s koalicijsko SDS. "Tekoče menjave bodo zagotovo negativno vplivale na potek in trajanje predkazenskih in kazenskih postopkov. Omenjeno preiskuje posebna parlamentarna komisija, na kateri aktivno sodeluje vodja poslancev SAB Maša Kociper. Komisija je že potrdila številne sporne menjave."