Slovensko pravosodje je dobilo novo zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zaradi sodnih zaostankov Sloveniji danes znova naložilo plačilo odškodnine.
V primeru Petra Krisperja je namreč odločilo, da je Slovenija kršila 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do poštenega sojenja, in Sloveniji naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v višini 4000 evrov.
Primer Krisper traja že šestnajsto leto
Krisper je leta 1990 s sestro vložil prošnjo za vračilo nacionaliziranih nepremičnin svojega očeta v občini Ljubljana Center, leta 1992 pa za vračilo nacionaliziranih nepremičnin svoje matere v občini Jesenice. Oba starša sta bila rojena v Ljubljani, vendar pa sta slovensko ozemlje zapustila 8. maja 1945 in so ju jugoslovanske oblasti obravnavale kot osebe nemške narodnosti.
Krisper je vrnitev nepremičnih zahteval v skladu s slovenskim zakonom o denacionalizaciji, vendar se je zapletlo pri ugotavljanju državljanstva staršev. Ker po dolgotrajnih postopkih, v okviru katerih se je obrnil tudi na ustavno sodišče, zadeva še ni rešena, je tožil Slovenijo v Strasbourgu zaradi kršitve 6. člena, ki govori o pravici do odločitve sodišča v razumnem roku.
Ministrstvo pripravlja nov zakon
"Tudi današnja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice je pričakovana," je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica ministrstva za pravosodje Mojca Hardi. Kot odgovor na nastalo situacijo so na ministrstvu za pravosodje pripravili poseben zakon za pospešitev sodnih postopkov in za določitev pravične odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. "Gre za zakon, ki ga bo vlada predvidoma naslednji teden tudi obravnavala," je povedala Hardijeva.
Minister za pravosodje Lovro Šturm je sredi decembra lani predstavil projekt odprave sodnih zaostankov do leta 2010. Projekt so poimenovali Lukenda po Franju Lukendi, ki je uspel s pritožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.
Slovenska sodišča pogosto kršijo konvencijo
Sodišče je že 9. marca v 17 primerih ugotovilo, da je Slovenija s sodnimi zaostanki kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in državi naložilo, da mora tistim, ki so to zahtevali, plačati denarno odškodnino.
Sodišče je takrat v 14 primerih razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen konvencije, ki govori o pravici do poštenega sojenja, in 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči. Zato jim mora Slovenija v treh mesecih plačati denarno odškodnino.
Evropsko sodišče: Kopičenje nerešnih primerov
Pri odločanju pri večini razsodb se je sodišče v Strasbourgu naslanjalo na prvi primer, v katerem je razsodilo glede tožb zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji - na primer Franja Lukende. Sodišče je v tem primeru 6. oktobra lani razsodilo, da mu mora Slovenija zaradi sodnih zaostankov izplačati odškodnino za negmotno škodo v višini 3200 evrov in 965 evrov za stroške.
Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da je predolgo trajanje sodnih postopkov v Sloveniji velika težava. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo takrat 500 podobnih tožb proti Sloveniji.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.