Lukačičeva: Obramba pred točo ni urejena

Kot je povedala, je po ocenah ministrstva in mariborskega kmetijskega zavoda v občinah Selnica ob Dravi, Maribor in Ruše ter deloma v Občini Slovenska Bistrica prizadetih približno 1400 hektarjev polj.

Po besedah Lukačičeve je toča poškodovala 1100 hektarjev koruznih in 300 hektarjev žitnih polj. Škodo je utrpelo tudi približno 400 hektarjev vinogradov in 300 hektarjev sadovnjakov. "Po naših ocenah je poškodovanost pri trajnih nasadih do 80-odstotna, na poljih pa do 50-odstotna," je dejala ministrica.

Lukačičeva je opozorila, da je vlada letos sprejela uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov, po kateri zagotavlja kmetom sofinanciranje 30 odstotkov zavarovalne premije. S tem je vlada vzpostavila sistem zavarovanja in pomoči kmetom ter jim zagotovila ekonomsko varnost pred posledicami naravnih nesreč, je dodala Lukačičeva.

Vlada je sklenila pogodbe s petimi komercialnimi zavarovalnicami, ki bodo v skladu z njihovimi pravili izplačevale škodo, je pojasnila ministrica in izrazila pričakovanje, da bodo zavarovalniški cenilci "pošteno opravili delo". Po njenih besedah bodo oškodovanci deležni poplačila škode v skladu z deležem pridelka, ki so ga zavarovali.

"Gre za ukrep, ki je nadomestil ukrep državnih pomoči, ki je veljal po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Priznati moram, da je zakon še vedno v veljavi in je trenutno dan v postopek spremembe," je dejala Lukačičeva. Dodala je, da bo od spremembe tudi odvisno, ali bodo tisti oškodovanci, ki niso stopili v nov ukrep, še upravičeni do državne pomoči.

Po besedah Lukačičeve v Sloveniji obramba pred točo ni sistemsko urejena. Vlada pa je lani sprejela sklep, s katerim je zagotovila del sredstev za raziskovalni projekt ugotavljanja učinkov posipavanja točonosnih oblakov z srebrovim jodidom in ekoloških posledic tega početja, je spomnila ministrica. Projekt bo trajal pet let, višina sredstev pa znaša približno 17 milijonov tolarjev.

Lukačičeva je tudi komentirala kritike na račun Letalskega centra Maribor, da ta ob zadnjem neurju s točo ni ukrepal v skladu s pogodbo. "Pogodba je postala pravnoveljavna 28. junija, zato bi jo moral 29. junija, ko je prišlo do toče, izvajalec tudi izvajati," je poudarila ministrica. Dodala je, da je Letalski center Maribor že opozorila na neizvajanje pogodbe.

"Dogovorjeni smo, da se bo pogodba do nadaljnjega izvajala, bomo pa pravno premislili, kakšne poteze bomo potegnili, ker izvajalec ni ravnal v skladu z določili pogodbe," je napovedala ministrica. Po njenih besedah se bodo predstavniki ministrstva in Letalskega centra Maribor srečali že v prihodnjih dneh.

V Letalskem centru Maribor sicer neukrepanje ob zadnjem neurju s točo opravičujejo z "intenziteto" neurja. Po njihovih besedah letala niso mogla poleteti zaradi močnega vetra.