Luka Stražar in Nejc Marčič odplezala prvenstveno smer v Himalaji

Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji preplezala prvenstveno smer na 6680 metrov visoko goro Tsoboje in tako znova dokazala, da Slovenija v tem športu ne velja zaman za velesilo. 

"Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta iz Katmanduja sporočila, da jima je na odpravi v Rolwalingu med 28. in 30. oktobrom 2021 uspelo preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore Tsoboje (6680 m). Prvenstvena smer je prava kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, veter in mraz pa sta izkušnjo naredila zares himalajsko," so o uspehu navdušeno poročali iz Planinske zveze Slovenije (PZS). Na isti odpravi sta v zahodni steni himalajskega šesttisočaka poskusila tudi Marko Prezelj in Matija Volontar, a jima je načrte na višini 6100 metrov prekrižal močan veter, so dodali. 

Stražar in Marčič sta novo smer poimenovala Slovenska direktna in jo ocenila z ED (najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice), M5, AI5, so še pojasnili. "1700-metrsko smer odlikuje zahtevno in izpostavljeno plezanje v osrednjem delu, kljub strmemu terenu pa sta našla dve odlični mesti za bivakiranje. Vzpon so zaznamovali nizke temperature in močan veter s pršnimi plazovi. Da bi se izognila zmedi zaradi majhne razlike v višini, sta se povzpela na centralni in vzhodni vrh gore. Sestopila sta po zahodni strani in bazo dosegla ravno na predvečer odhoda,"so na kratko opisali še en izjemen dosežek za slovenski alpinizem. 

"Prvi dan nama je nekaj težav povzročil tanek krhek led. En raztežaj sva se morala celo spustiti po vrvi, potem ko sva ugotovila, da ne bova našla prehoda čez strme požlejene plošče. Tako sva morala bivak prvega dne poiskati nekoliko nižje, kot sva upala. S samo lokacijo pa sva imela izredno srečo, saj sva na zelo strmem terenu našla dovolj prostora za razmeroma udobno noč. Osrednji del je bil tehnično najzahtevnejši s kar nekaj zares napetimi raztežaji. V zgornjem delu pa sva morala na lažjem terenu svojo smer prilagoditi stalnemu močnemu vetru. Drugi bivak sva izdelala v ledeniški razpoki. To, da s seboj nisva vzela šotora, se nama je obrestovalo. Na vršnem grebenu sva imela izredno srečo, da je bila severna stran gore nekoliko v zavetrju, sicer ne vem, ali bi nama uspelo pririniti do vrha," je iz Katmanduja sporočil vodja odprave Stražar. 

Marčič, ki so ga visoka vročina in simptomi angine po prihodu v bazo za en teden položili v posteljo, pa je vesel, da mu je uspelo okrevati in zbrati dovolj moči za zahteven vzpon. "Ob bolezni so seveda bili tudi težki trenutki, a sem bil za odpravo zelo motiviran, kar je pomagalo prebroditi težave. Do zadnje aklimatizacije sem se nekako pobral in tam prvič videl najin cilj, severozahodno steno. To mi je vlilo veliko novih moči. Glavni vtis je name pustil strm osrednji del smeri z res napetim plezanjem," je strnil vtise. 

Stražar in Marčič sta uigrana alpinistična naveza. Leta 2012 sta prejela zlati cepin za prvenstveno smer Sanjači zlatih jam v severovzhodni steni K7 West (6615 m), ki sta jo preplezala leta 2011 v Pakistanu. Leta 2012 sta preplezala prvenstveno smer Modri dirkač v takrat še nedotaknjeni zahodni steni Janaka (7009 m) v Himalaji, leto kasneje skupaj s soplezalci iz SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance novo smer po Vzhodnem stebru na Kang Ri (6200 m) v Himalaji, na odpravi Anapurna 2017 pa sta opravila vzpon po normalni smeri na osemtisočak do 7200 metrov.

Leta 2019 se je Stražar razveselil še enega zlatega cepina, takrat skupaj z Alešem Česnom in Britancem Tomom Livingstonom za prvi pristop na Latok 1 s severne strani.