Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Lovsko zvezo Slovenije in kmetijsko ministrstvo poziva, naj umakneta predlog uvrstitve osmih zavarovanih vrst ptic med lovno divjad. Ministrstvo je pozvalo, da v Sloveniji odpravi vsako pobijanje ptic zgolj iz užitka ali športa, lovsko zvezo pa, naj dosledno sledi svojemu poslanstvu, za katerega so se opredelili, in se popolnoma odpove lovu ptic.
Na ministrstvu so pojasnili, da so predlog DOPPS danes posredovali vsem institucijam, ki so že predhodno podale obrazložitve. V prihodnje nameravajo najprej sklicati usklajevalni sestanek vseh institucij in društev, ki so podala svoje mnenje. Na tem, ali po potrebi na kasnejšem sestanku, bi morali priti vsaj do neke mere usklajene verzije, ki jo bo ministrstvo poslalo še v redno medresorsko usklajevanje in šele nato proceduro za sprejem na vlado.

Lovska zveza bi osem zavarovanih ptic uvrstila med lovno divjad
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani je DOPPS razkril pobudo Lovske zveze Slovenije, ki predlaga uvrstitev osmih zavarovanih vrst ptic med lovno divjad. Na kmetijskem ministrstvu so že začeli s postopki spremembe lovskih predpisov. Ker je predlog naravovarstveno in etično nesprejemljiv, DOPPS poziva lovsko zvezo, da predlog umakne, ministrstvo pa, da ustavi postopke za širitev seznama lovnih vrst.
Pobudniki predlagajo, da se med lovno divjad uvrsti osem zavarovanih vrst ptic: kozico, jerebico, sloko, kreheljca, ruševca, lisko, kormorana in grivarja. Predlagajo tudi podaljšanje lovnih dob za več vrst divjadi.
Na ministrstvu obenem pojasnjujejo, da je uredba še v fazi, ko še niti niso bila soočena vsa različna mnenja. Sicer pa v skladu z veljavno uredbo sodi med divjad (kar pomeni, da jih je v določenem obdobju dovoljeno loviti) naslednjih pet vrst prostoživečih ptic: šoja, sraka, siva vrana, raca mlakarica in fazan. Med divjad je uvrščena tudi poljska jerebica, toda le gojena, so še zapisali na ministrstvu.
Z vidika direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je pristojen za področje divjadi, je glede ptic pomembno, da se poenotijo datumi začetka lovne dobe za šojo, srako in sivo vrano, ki so sedaj različni z zamikom nekaj dni brez kakršnih koli strokovnih razlogov. Poleg tega je bila uredba sprejeta leta 2004, v tem času pa so se zgodile določene spremembe, tako v življenjskem okolju divjadi kot tudi v samih populacijah nekaterih vrst divjadi ali živalskih vrst, ki bi to lahko bile.
"Zato je to primeren trenutek, da se vsi deležniki soočijo z novimi podatki, ki so na razpolago v tem času (od 2004 dalje), kot tudi s strokovnim ali drugačnim mnenjem različnih institucij oziroma društev, ki na področju divjadi izražajo svoj interes. Z vidika direktorata je tudi pomembno dejstvo, da vsako leto izdajajo odločbe o podaljšani lovni dobi za jelenjad v nekaterih lovsko upravljavskih območjih, zato ministrstvo meni, da bi bilo takšne vsakoletne odločbe bolje sistemsko urediti v omenjeni uredbi," ocenjujejo na ministrstvu.
Predsednik DOPPS Rudolf Tekavčič izpostavlja, da sedanji predpisi o lovu ptic iz leta 1993 odražajo naravovarstveno naravnanost naše družbe. "Ohranjena narava je naša največja mednarodna prepoznavnost in razvojna priložnost. Ozki interesi manjšine lahko to našo prepoznavnost ogrozijo. Slovenija ne sme izgubiti 20-letne prednosti, ki si jo je ustvarila na tem področju," je dejal.
DOPPS opozarja, da gre pri predlogu lovske zveze za vrste ptic, ki ne delajo škode in pri katerih umetno uravnavanje populacije ni potrebno. Pri lovu na te vrste bi šlo zgolj za ubijanje za šport in zabavo. Poleg tega pa štiri med njimi sodijo med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji: kreheljc in sloka sta močno ogroženi vrsti, kozica in jerebica pa kritično ogroženi gnezdilki Slovenije, še opozarjajo v društvu.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.