Lovci opozarjajo, da bi se lahko pokoli drobnice drugo leto ponovili

V Lovski zvezi Slovenije in Ribiški zvezi Slovenije so danes pripravili skupno novinarsko konferenco. Na njej so lovci opozorili na potrebo po strokovnem upravljanju z volkom in medvedom. "Kljub dogovorom in ponovnem imenovanju več delovnih skupnih smo razočarani nad dolgotrajnostjo postopkov na ministrstvu za okolje in prostor," so zapisali v sporočilu za javnost.

Opozorili so tudi na vpliv, ki ga imajo spremenjene razmere v okolju na t.i. malo divjad, nekatere vrste ptic ter poljskega zajca. Tako so z upravljavci lovišč začeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca. "Primanjkuje nam teoretičnega znanja o tej vrsti v naših razmerah. Ovrednotenje vpliva kmetijskih politik, klimatskih sprememb in drugih dejavnikov na populacije male divjadi ni možno brez boljšega poznavanja osnovnih ekoloških in ostalih bioloških značilnosti teh vrst," so poudarili. Lovci tudi opozarjajo, da bi se zgodba s pokoli drobnice prihodnje leto lahko ponovila.

Spomnili so, da je bil šakal umaknjen iz uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in bo torej od leta 2020 lovna vrsta divjadi. S tem je izpolnjen pomemben pogoj za učinkovitejše upravljanje s to - za slovenske razmere precej novo - živalsko vrsto, so prepričani.

Nove generacije lovcev

V lovski zvezi so poudarili tudi izobraževanje svojih članov; letos se je različnih izobraževanj udeležilo 4000 lovcev. Izobražujejo tudi nove generacije lovcev, to je lovske pripravnike - letos jih je več kot 500. Sprememba zakona o divjadi in lovstvu omogoča, da bodo letos za izvajanje javnih nalog prejeli do 50.000 evrov iz državnega proračuna. "Znesek ni visok, je pa korak v pravo smer, da bi v prihodnje ustrezno ovrednotili naše delo," so zapisali.

Prihodnje leto upajo, da bodo lahko začeli še s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo nacionalnega lovskega centra na območju občine Lukovica. Že leta 2016 so kupili 6000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, a se vlečejo postopki sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

V ribiški zvezi so medtem letošnje leto označili kot "dokaj uspešno". "Veseli smo, da nam je bilo vsaj letos glede škod ribjem življu zaradi onesnaženj ali naravnih nesreč prizaneseno," so zapisali. Izpostavili pa so potrebo po pripravi ribiško-gojitvenih načrtov, temeljnih dokumentov za izvajanje ribiškega upravljanja, z izdajo katerih država že nekaj let zamuja.

Med drugim so pozdravili vladno zavrnitev gradnje hidroelektrarn na Muri. "Pozorno spremljamo morebitne novice o predlagani gradnji verig srednjesavskih hidroelektrarn - ocenjujemo, da grožnja za najvitalnejši habitat sulca v Sloveniji še ni prenehala," so poudarili. Podčrtali so tudi posledice podnebnih sprememb na populacije domorodnih vrst rib.