Lovci: odstrela volkov ni mogoče izvesti čez noč

Kot so v sporočilu za javnost poudarili v Lovski zvezi Slovenije, je lov na volka zelo zahteven. Zver se lahko premakne na območja tistih lovskih družin, ki nimajo dovoljenja za lov in ga v tem času ne morejo loviti, so dodali. Vsem rejcem drobnice priporočajo, da se povežejo s starešinami in gospodarji lovskih družin ter jih redno obveščajo o premikih volkov ter z informacijami pripomorejo k uspešnemu odstrelu v okviru interventnega zakona.

"Žal nam je, da je upravljanje z volkom v svoje roke prevzela ena politična stranka. Upamo, da bodo vsi vpleteni zmogli zadevo peljati tja, kamor sodi, torej da bo o upravljanju z zvermi ponovno odločala stroka. Treba pa bo doseči širši konsenz, kakšno število medvedov, volkov in šakalov je sprejemljivo za uspešno sobivanje z zvermi v Sloveniji," so zapisali.

Opozorili so, da so pred nekaj leti kmetijske organizacije zahtevale "drastičen poseg v populacijo jelenjadi" na nekaterih območjih v Sloveniji in to tudi dosegle. "Danes pa se vsi sprašujejo, zakaj zveri iščejo hrano na pašnikih. Tudi s takšnim načinom upravljanja slovenski lovci nismo in ne moremo biti zadovoljni," so poudarili.

Od pristojnega ministrstva pričakujejo, da bo spremenilo politiko odstrela volka in jo organiziralo na način, kot se je izvajal do prekinitve, ki jo je povzročila odločitev upravnega sodišča. Rešitev vidijo v aktivnem dolgoročnem strokovnem upravljanju z velikimi zvermi. "Od političnih odločitev in intervencij raznih ministrov ne bodo imele koristi ne živali, ne narava in ne lovci," so še poudarili.

Medtem ko je agencija za okolje letos izdala tri dovoljenja za odstrel volkov, in sicer skupno za šest osebkov, so lovci doslej uspeli odstreliti enega. Trenutno je veljavno dovoljenje za odstrel enega volka na območju občin Bohinj, Železniki, Cerkno in Gorenja vas-Poljane, Arso pa obravnava še prošnjo za odstrel volka na območju občine Kobarid in občine Bovec.

Volkovi v 19 letih povzročili 2,7 milijona evrov škode

Volkovi so se v zadnjih letih, ko se njihov odstrel ni izvajal, prenamnožili, letos pa prihaja tudi do vse pogostejših napadov na rejne živali. Tako se krepijo pozivi k učinkovitejšemu upravljanju z volkovi, ponekod oz. tam, kjer jih doslej ni bilo, pa tudi zahteve po popolnem umiku volkov z njihovih območij.

Volkovi so od leta 1999, ko se je v populacijo znova začelo posegati, po podatkih zavoda za gozdove največ škod povzročili leta 2010. Takrat je bilo namreč zabeleženih 576 škodnih primerov, ki so bili skupaj ocenjeni na 348.570 evrov.

Zavod za gozdove, ki je pooblaščen za ocenjevanje škode po zavarovanih živalskih vrstah, je od leta 1995 do leta 2002 zaznal naraščajoč trend nastajanja škodnih primerov po volku. V letu 2000 je bilo zabeleženih 110 škodnih primerov, v letu 2001 147, v letu 2002 pa 215. V letu 2003 je število škodnih primerov izrazito upadlo, na 53, nato se je razmeroma majhno število škodnih primerov nadaljevalo v letih 2004 in 2005.

Rekordno leto 2010

V letu 2006 je število škodnih primerov spet naraslo, na 178, naraščajoč trend pa se je obdržal vse do leta 2010, ko so zabeležili rekordno število škodnih primerov. Nato je število škodnih primerov do leta 2016, ko so jih zabeležili najmanj v zadnjih 10 letih, začelo upadati. Leta 2017 so škode znova narasle, število se je podvojilo, lani jih je bilo še nekoliko več.

Razlog za upad škod po letu 2010 zavod vidi predvsem v intenzivnem uvajanju preventivnih ukrepov za zaščito pašnih živali, sprva se je to uvedlo s projektom Slowolf. Pomen preventivnih zaščitnih ukrepov so prepoznale tudi pristojne državne institucije, zaradi česar je danes za rejce živali v obliki subvencij in sofinanciranj sistemsko urejena možnost preventivne zaščite premoženja.

Ne glede na intenzivne napore in razpoložljive mehanizme za zaščito pašnih živali pa je v zadnjih letih še vedno do 200 in več primerov škodnih dogodkov zaradi volka (na letni ravni). "Naraščanje pojavljanja tovrstnih škodnih primerov dobro sovpada z naraščanjem številčnosti in prostorskim širjenjem volkov pri nas," so ugotovili na zavodu. Ob tem še izpostavljajo, da prihaja tudi do plenjenja večjih pašnih živali, kot so govedo, konji in osli, ki jih je nemogoče učinkovito in racionalno preventivno varovati.

Pred letom 2009 so bile škode na velikih pašnih živalih zelo redke, nato so se začele povečevati. Problematika je še posebej izrazita v letošnjem letu, saj so do konca maja zabeležili 35 škodnih primerov, ko so volkovi pokončali ali poškodovali večje pašne živali, kar je več kot kadarkoli poprej v enakem obdobju.

Največ škode na Primorskem in Notranjskem

Večina škodnih primerov po ugotovitvah zavoda nastaja na območju osrednje in južne Slovenije. Leta 2010, ko je bilo zabeleženih največ škod doslej, so denimo na primorskem in notranjskem lovskem upravljalskem območju skupno zabeležili 411 škodnih primerov.

Prostorska razporeditev škod se od začetka njihovega popisovanja do danes ni bistveno spremenila, razen na razmeroma majhnem območju južno od Brkinov in manjšega števila škodnih primerov na območju gozdnih masivov Jelovice in Pokljuke v gorenjskem in triglavskem lovsko upravljalskem območju. To po pojasnilih zavoda nakazuje, da so se nekateri volkovi oz. tropi preusmerili na prehranjevanje z enostavno dostopnim virom hrane, ki ga je predstavljala številna drobnica na območju pojavljanja volkov.

"Kljub temu, da je uporaba preventivnih zaščitnih ukrepov do določene mere učinkovita z vidika preprečevanja škod in jo je potrebno še naprej sistemsko pospeševati, je odstrel volkov, ki je usmerjen na območja nastajanja škod, prav tako nujen ukrep za učinkovito zmanjševanje škod in za vzdrževanje/izboljševanje družbene sprejemljivosti za volka," so poudarili.

Druge možnosti odstranitve volkov iz okolja, kot so odlov in preselitev, sterilizacija v naravi, zapiranje v ujetništvo, po ocenah zavoda niso sprejemljive.