Lovci in policisti v boj proti krivolovu

Ob izpustu Goruja v naravo prejšnji teden je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem opozoril, da tuje raziskave kažejo, da je glavni razlog za smrt risov po svetu krivolov. Kar tri četrtine populacije konča življenje zaradi objesti in pohlepa človeka, nekaj jih vzame promet, je pojasnil.

Slovenija ima v evropskem in svetovnem merilu zelo malo krivolova, pa je danes na tiskovni konferenci Lovske zveze Slovenije (LZS), ki sodeluje pri projektu Life Lynx, povedal direktor strokovne službe LZS Srečko Žerjav. A ker imamo pri nas zgolj še od 15 do 20 risov, vsak med njimi pomeni veliko izgubo gentske pestrosti in lahko vpliva na preživetje vrste, je poudaril. Zato se mu zdi pomembno, da ob doselitvi desetih risov v Slovenijo in štirih na Hrvaško poostrijo nadzor in s tem zmanjšajo možnost, da bi ljudje nelegalno pobijali rise in tudi druge prostoživeče živali: "Skupaj s policijo smo izobrazili 25 policistov različnih profilov iz vse Slovenije."

Lovska zveza Slovenije je tako v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in ljubljansko biotehniško fakulteto pred kratkim izvedla tridnevno strokovno usposabljanje, da bi policisti in kriminalisti bolje spoznali zavarovane vrste živali ter bi bili bolj uspešni pri odkrivanju krivolova, ki je kaznivo dejanje. "Udeleženci so dobili vpogled predvsem v to, na koga se lahko obrnejo v fazi preiskave, kdo jim lahko nudi strokovne nasvete in kdo jim lahko s svojim strokovnim znanjem pomaga pri preiskavi kaznivega dejanja," je povedala višja kriminalistična inšpektorica ministrstva za notranje zadeve Uršula Belaj.

Policija letno sicer prejme od 50 do 60 prijav suma nezakonitega lova srnjadi. Nezakoniti odstreli zaščitenih vrst so precej redkejši. Zadnja primera nezakonitega odlova volka in medveda je policija obravnavala pred dvema letoma, z nezakonitim ubijanjem risa se še niso srečali, je zatrdila Belajeva.

Ilegalnemu ubijanju živali je težko slediti, je poudaril Ivan Kos z ljubljanske biotehniške fakultete in dodal, da so pri forenzičnih preiskavah genetske metode ključna metodologija pri odkrivanju krivolova. In če v Sloveniji še nismo zabeležili nezakonitega odstrela risa, je na Švedskem študija pokazala, da je od 20 do 30 odstotkov prirastka ilegalno ubitega, je še izpostavil Kos.

Ris je bil v Sloveniji iztrebljen leta 1908

Takrat je zadnji pisni vir pričal, da je bil ubit na Štajerskem, je pojasnil Žerjav. Za njegovo izumrtje sta po njegovih besedah ključna dva razloga: na naših tleh je bilo malo plena oziroma so bile plenske vrste redke in družbena nesprejemljivost. "Takrat je država razpisovala visoke nagrade za uplenitev vseh zveri, vključno z risom. To so bili pomembni zneski, tako da so se ljudje zares potrudili, da bi prišli do denarja," je razložil.

Zato so leta 1973 lovci iz Slovaške pripeljali šest risov, kar še danes velja za eno najuspešnejših pri naselitvah zveri v svetovnem merilu. Populacija je postala vse številčnejša, širila se je tudi prostorsko. Iz teh primerkov so nastali vsi risi, ki jih imamo danes v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji. "Kaj se je spremenilo od leta 1908 do 1973? Če začnemo pri hrani. Bistveno več je bilo plenskih vrst, govorimo predvsem o parkljarji – glavna hrana risa je srnjad. Bistveno več je bilo površin gozdov – se pravi skrivališča so bila popolnoma drugačna. In znova silno pomembno – spremenil se je odnos ljudi do risov. Želja je bila, da imamo risa znova v naši naravi," je izpostavil Žerjav.

Projekt je bil velik uspeh vse do 90. let, ko je populacija začela upadati. Čeprav so takrat strokovnjaki ugibali, zakaj, je danes znano, da zaradi parjenja živali v sorodu. "Pripeljali smo mamo in sina ter dva brata, kar pomeni, da je bil že začetek teh risov slab," je poudaril Žerjav in dodal, da je stanje danes tako, da imamo v Sloveniji zgolj od 15 do 20 risov.

Kaj trenutno počne ris Goru?

"Najprej je odšel malo na Hrvaško, uplenil eno srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno se nahaja na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom," je prve pohode romunskega mladeniča opisal vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe. Goru namreč nosi telemetrično ovratnico, s pomočjo katere mu sledijo.