Branje obtožnice kriminalni združbi, ki naj bi se ukvarjala z ilegalnim tihotapljenjem ljudi čez mejo, se je začela z branjem obtožnice, nadaljevala pa z ugovori odvetnikov skupno štirinajstih obtoženih ter zagovorom prvoobtoženega Josipa Lončariča, ki je zanikal krivdo glede očitanih kaznivih dejanj. Lončarič bo kljub rekordni ponujeni varščini v višini 308 milijonov tolarjev ostal v priporu, saj je senat sodišča zavrnil predlog njegovega odvetnika za odpravo pripora oziroma spremembo pripora v hišni pripor. Tožilka ostaja Jožica Boljte Brus, saj je generalna državna tožilka Zdenka Cerar zavrnila predlog za njeno izločitev, ki je bil s strani obrambe podan na prejšnji obravnavi.
Šestdeset strani dolga obtožnica, ki jo je tožilka brala skoraj tri ure, vsem štirinajstim obtožencem očita kazniva dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, ki naj bi jih izvrševali v dobro organizirani kriminalni združbi, v kateri je imel vsak od udeležencev točno določeno vlogo. Poleg Lončariča sedijo na zatožni klopi še Milenko Lučič, Rajko Turjačanin, Ernest Vergles, Dominik Ščavničar, Gregor Janežič, Danijel Lukač, Božidar Mavrin, Simon Kodelič, Mitja Bukovec, Fatmir Ahmetaj, Liljana Lučič, Janja Trček in Andrej Magdič. Mrežo naj bi vodil Lončarič, njegovi najtesnejši sodelavci pa naj bi bili Rajko Turjačanin, Milenko Lučič ter Slobodan Bijelica, ki pa je našemu sodišču nedosegljiv. Policisti so glavne udeležence združbe aretirali konec lanskega septembra, dokazi za kriminalno dejavnost skupine pa so predvsem telefonski prisluhi. V njihovih pogovorih so med drugim govorili o limonah, ki naj bi pomenile Kitajce, turških limonah, ki naj bi pomenile turške prebežnike, ter pakijih, ki naj bi pomenili Pakistance.
Lončaričev zagovornik Peter Čeferin je v odgovoru na obtožnico ugotavljal, da prevozi tujcev iz Dalmacije v Italijo niso kazniva dejanja, saj kazenski zakonik Republike Slovenije kot kaznivo dejanje predvideva le tihotapljenje oseb čez slovensko mejo. Nekateri odvetniki so predlagali tudi izločitev njihovih varovancev iz postopka, češ da dokazi, ki kažejo na njihovo povezanost z ostalimi udeleženci kriminalne združbe, niso zadostni, vendar pa je senat njihove predloge zavrnil.
Lončarič je zanikal vse obtožbe, obtožnico pa označil za konstrukt ter politični proces, na kar kažejo po njegovem mnenju tudi plačani članki, ki v nekaterih slovenskih medijih blatijo njegovo ime. Gonja proti njemu se je začela v Italiji, saj je poznal Italijane, ki so čez mejo tihotapili prebežnike, ti pa so, da bi se v postopkih oprali lastne krivde, kot organizatorja kriminalne združbe označili njega in njegovo ženo, ki se je prav na podlagi teh obtožb v Italiji znašla v zaporu. Sam se z ilegalnimi prehodi čez mejo ni nikoli ukvarjal, večine soobtoženih ne pozna, z nikomer od njih pa ni počel ničesar nezakonitega, je v zagovoru povedal Lončarič, ki pa na vprašanja sodišča in tožilke ni želel odgovarjati.
Lončariču je bil po prijetju novembra lani pripor odrejen zaradi ponovitvene nevarnosti ter begosumnosti, poleg njega pa je v priporu še osem soobtožencev. Čeferin je odpravo pripora predlagal z obrazložitvijo, da begosumnost ne obstaja, saj je Lončarič varen edino v Sloveniji, saj je za njim v tujini razpisana mednarodna tiralica, prav tako pa ni ponovitvene nevarnosti. Če sodišče njegovemu predlogu za odpravo pripora ne bi ugodilo, je sodišču predlagal naj pripor nadomesti s hišnim priporom, pri čemer bi za varščino Lončarič zastavil več nepremičnin v skupni vrednosti več kot 308 milijonov tolarjev, kar je najvišja predlagana varščina v Sloveniji, pri predlogu pa se je Lončaričev odvetnik zgledoval po nedavno odobrenem hišnem priporu, ki ga je senat ljubljanskega okrožnega sodišča pred nekaj meseci Borisu Šuštarju, obtoženemu za korupcijo, odobril na podlagi varščine v višini okoli 100 milijonov tolarjev. Senat je predlog zavrnil, saj pa njegovem mnenju ponovitvena nevarnost še vedno obstaja, v tem primeru pa zakon hišnega pripora ne predvideva.
