Lokalne skupnosti na nogah zaradi sprejemnih centrov za prebežnike

Po protestih v Metliki, so zdaj tudi v Ilirski Bistrici napovedali, da bodo ob morebitni gradnji sprejemno-registracijskega centra izvedli referendum.

Na izredni seji občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica so svetniki soglasno podprli predlagani sklep, s katerim zavračajo, da bi država na mejnem prehodu Jelšane postavila sprejemno-registracijski center za migrante. Če bo do začetka del vseeno prišlo, bodo v občini pripravili referendum o tej problematiki.

'Vse pogosteje ilegalni prebežniki prihajajo na dvorišča'

Razprava je bila enotna: v občini si svetniki ne želijo niti sprejemno-registracijskega centra v Jelšanah niti kakšnega drugega nastanitvenega objekta za begunce ali migrante. Zato so na seji pričakovali državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica, ker so želeli odgovore na nekatera vprašanja, a ga v Ilirsko Bistrico ni bilo.

Svetniki so na izredni seji opozarjali, da je dogajanje zaradi tujcev, ki ilegalno prestopajo državno mejo na njihovem območju, že prehudo, prebivalci občine se ne počutijo varne, življenjske navade domačinov se spreminjajo. Ilegalnih prebežnikov je veliko, vendar ni množičnih prehodov, ob kakršnih naj bi se vzpostavil sprejemno-registracijski center.

"Vi o tujcih, ki ilegalno prehajajo državno mejo, le govorite, mi pa smo v takih razmerah prisiljeni živeti," je poudarila Ana Marija Saftič, ki prihaja iz Jelšan. V zadnjih mesecih se vse pogosteje dogaja, da ilegalni prebežniki prihajajo na dvorišča, pred hiše domačinov, nekateri v stiski izvajajo tudi manjša kriminalna dejanja, so povedali svetniki, ki se dnevno srečujejo s prebežniki.

Zato so predlaganemu županovemu sklepu o možnosti razpisa referenduma dodali tudi točko, v kateri od vlade zahtevajo, da okrepi varnost na državni meji in tako zaščiti občane in njihovo premoženje.

Če jim država ne bo prisluhnila, bodo razpisali referendum, župana pa so s sprejetjem sklepa pooblastili, da lahko prične vse aktivnosti za njegovo izvedbo. Če država nato ne bi spoštovala sklepa referenduma, napovedujejo tudi druge ukrepe, od protestnih shodov do državljanske nepokorščine.

Ob koncu razprave so z glasovi vseh 18 prisotnih svetnikov soglasno podprli predlagani sklep.

Na Brežiškem v primeru večjega prihoda migrantov le sprejemno-registracijski center na Obrežju

Brežiški župan Ivan Molan se je na lastno pobudo sestal z direktorico vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Mojco Špec Potočar. Pogovarjala sta se o načrtu vzpostavitve sprejemno-registracijskega centra v občini, pri čemer mu je Špec Potočarjeva zagotovila, da bi bil ta začasen in zaprtega tipa, gibanje migrantov pa bi omejili.

Z brežiške občine so sporočili, da so predstavniki občine in krajevnih skupnosti na sestanku v Brežicah dobili osnovne informacije o sprejemno registracijskih centrih.

Za občane in krajane v neposredni bližini centra pa je pomembno, da bo ta v primeru njegove vzpostavitve začasen in zaprtega tipa, policija pa bo tam "skrbela tako za varnost kot komunikacijo".

Špec Potočarjeva je sicer Molanu, predsedniku Krajevne skupnosti Dobova Mihaelu Boraniču in predsedniku Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Bogdanu Palovšniku predstavila zadolžitev urada, da po navodilu in v sodelovanju s policijo in z ministrstvom za notranje zadeve poskrbi za vzpostavitev ter delovanje sprejemno registracijskih centrov na meji, če bi bilo to potrebno ob povečanem prihodov migrantov.

Centre načrtujejo ob državni meji tik ob mejnih prehodih, v Občini Brežice pa na območju mejnega prehoda Obrežje. Po njenih besedah bo omenjeni urad poskrbel za logistiko postavitve centra oziroma za šotore, sanitarije, ograje, oblačila, hrano in podobno, za postopke z migranti in varovanje pa policija.

Centre so načrtovali za sprejem do 320 oseb, ki jih bodo tam zadržali največ do 72 ur. V primeru, da bodo migranti zaprosili za azil v Sloveniji, jih bodo premestili v notranjost države, tiste, ki za azil ne bodo zaprosili, pa vrnili Hrvaški.