Slovenija

Lojze Peterle: Ne bom le opazovalec

Ljubljana, 21. 04. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
D.Z./B.L.
Komentarji
0

Vloga Lojzeta Peterleta, predstavnika držav kandidatk v predsedstvu Evropske konvencije za prenovo Evropske unije, bo veliko pomembnejša od zgolj opazovanja poteka razprave.

Vaša izvolitev na to mesto je za Slovenijo veliko priznanje. Kje konkretno pomeni za Slovenijo in za ostale kandidatke za članstvo v EU?

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Predvsem pomeni možnost imeti človeka v samem središču dogajanja oziroma odločanja. Te države imajo tako sedaj v predsedstvu svojega člana, na katerega se lahko obrnejo, tudi v času med dvema zasedanjema konvencije. Dolžan sem posredovati pobude konvencije in biti tako rekoč dan in noč na voljo za kolege v konvenciji s strani držav kandidatk. Zaenkrat sicer v predsedstvu potekajo bolj proceduralne kot vsebinske razprave.

Po izvolitvi ste dejali, da ne nameravat igrati le vloge opazovalca. Kje torej vidite svojo vlogo?

Res je, ne počutim se le kot trinajsti član predsedstva. Ne bom le opazovalec, moja vloga tudi ni bila tako mišljena, čeprav bi bilo tudi to častno. V predsedstvu se pogovarjamo o zelo pomembnih temah in to priložnost želim izkoristiti za to, da zastopam ideje, ki bodo nastajale v krogu držav kandidatk. Tako bodo lahko države kandidatke polno prispevale k tej razpravi o prihodnost EU.

Minilo je deset let, odkar je parlament vaši vladi izglasoval kostruktivno nezaupnico. Kako z desetletno časovno distanco razumete takratne dogodke?

Nekateri pač takrat niso želeli, da bi Demosova vlada, ki je odgovorna za samostojno Slovenijo, dosegla njeno mednarodno priznanje in izpeljala prve reforme, takrat začela delati tudi na notranji fronti. Del Demosa je bil črviv in se je raje povezal s tistimi silami, proti katerim je nastal in tako je končno nezaupnica uspela.

Lahko malo spekulirate; kaj bi bilo drugače, če bi vaša vlada takrat dokončala mandat?

Če se malo pošalim, gotovo bi znali izračunati, koliko stane letalo, če bi ga kupovali. Prepričan sem, da bi javne finance danes stale malce drugače, kakor tudi nekateri drugi demokratični temelji. Bili smo tik pred tem, da uskladimo plače v javnem sektorju. Mislim, da je bil pripravljeni zakon zelo dober, vendar ga žal nismo uspeli uveljaviti. Skratka, če bi imele takrat še nekaj let prevlado resnično nove demokratične sile, bi bila podoba Slovenije tako navznoter kot navzven bistveno drugačna.

SORODNI ČLANKI