Širitev EU na Zahodni Balkan je po navedbah vodje avstrijske diplomacije zaradi "političnih, gospodarskih in kulturnih razlogov" v strateškem interesu vseh držav članic EU. "Šele takrat bomo premagali zgodovinsko delitev Evrope po drugi svetovni vojni," je še dejal Alexander Schallenberg.
Avstrijski zunanji minister je tudi izrazil upanje, da se bo začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo začel junija, še v času portugalskega predsedovanja Svetu EU. Obe državi sta v zadnjih nekaj letih opravili "domačo nalogo" in "dosegli izjemne stvari", zato ni razloga za nadaljnje zamude, je še dejal Schallenberg.
Ob tem je avstrijski zunanji minister opozoril, da odprta dvostranska vprašanja ne bi smela postati evropska. Podobno je po navedbah medijev menil tudi vodja slovenske diplomacije, ki je dejal, da velja za gorečega zagovornika in podpornika širitve EU na Zahodni Balkan.
Slovenski zunanji minister Anže Logar je še menil, da ne bi smelo prihajati do stalnih blokad zaradi dvostranskih vprašanj. Vse prejšnje, sedanje in prihodnje države kandidatke morajo oziroma bi morale izpolnjevati merila in glede na to jih je treba ocenjevati, je še dejal Logar in dodal, da mora, "če so merila izpolnjena, slediti naslednji korak. Vse drugo bi bilo nevarno".
Češki zunanji minister Jakub Kulhanek je menil, da je Albanija že veliko naredila na področju pravosodne reforme, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. "Postopek poteka, čeprav je treba še veliko narediti," je še dejal vodja češke diplomacije in dodal, da bi začetek pristopnih pogovorov z Albanijo in Severno Makedonijo zagotovo pomenil spodbudo za celotno regijo.
Albanska zunanja ministrica Olta Xhacka je poudarila, da je Albanija politično, gospodarsko in tudi na področju varnosti že sedaj tesno povezana z EU. "Vse, kar se dogaja pri nas, vpliva tudi na države EU," je še dejala in opozorila, da bi morale vse države EU že samo zaradi varnostne politike v širitvi EU Zahodnega Balkana videti strateški interes.
Glede zaskrbljenosti zaradi omejitev svobode medijev v Albaniji je ministrica Xhacka dejala, da je albanski parlament konec leta 2019 sprejel nove zakone, ki urejajo spletne medije. To je naletelo na kritike, a na koncu ni prišlo do sprememb, ki bi zmanjšale svobodo medijev. Zato ni nobenega razloga, da bi še naprej odlašali z začetkom pristopnih pogajanj, je še dejala ministrica.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.